Okt 25

“Mama, že ničkolikokrat sem jo vprašala, če bi prišla živet k nama, pa je zmeraj rekla ne,” je medtem, ko je mama devala potico v košaro, sama pa rezala torto za babičin rojstni dan, rekla Rdeča kapica. Zdaj je bila že polnoletno dekle za katero so žvižgali skorajda vsi moški v bližnji okolici. Včasih so se spraševali, če je volk imel kakšne … druge namene, kot pa jo ubiti. Že pet let je minilo od skoraj trgičnega dogodka a jo je še vedno, vsakič, ko se je približala gozdu, stisnila tesnoba v spomin na ne tako oddaljeno preteklost. “Saj vem, ampak zdaj ji zdravje že precej peša pa bi bilo lepo, če bi njena trma tudi,” ji je nezadovoljno rekla mama, ki je v košaro spravila še dve steklenici limonade in jo tako zdramila iz dremavice. Rdeča kapica je polovico torte zavila v aluminijasto folijo in jo previdno položila zraven drugih dobrot v košaro. “Adijo, mama,” je poljubila mamo, pod roko prijela košaro in odšla skozi vrata. “Pozdravi gospoda Lovca, če ga srečaš!” ji je mama še zaklicala skozi odprto okno in videla le še kako ji je Kapica odmahala, nato pa že izginila za živo mejo.

————————————————————-

Veselo poskakljajoč po ulici jo je zmotilo glasno žvižganje. Obstala je in se počasi obrnila. “Opa, oprosti, Rdeča Kapica, nisem vedel, da si ti,” se je opravičil gospod Lovec. Obraz mu je krasila rdečica, z rokami pa je prekladal svojo puško z leve na desno. Rdeča kapica se mu je prešerno nasmejala in rekla: “Nič zato, saj niste mogli vedeti. Nikoli še nisem nosila te obleke. Ali vam je všeč?” Levo nogo je pokrčila vstran tako, da se je s kolenom dotaknila pogačice na desne noge, glavo je nagnila vstran in v usta nagajivo nesla kazalec desne roke, levo roko pa je premaknila rahlo nazaj, da je gospod Lovec svoj pogled pasel na njenem ogromnem dekolteju. “Ja, ja, zelo mi je všeč,” je glasno vdihnil Lovec, ki ni mogel odmakniti oči z nje. Navihano se je zahihitala, nato pa resno rekla: “Saj se vam sploh še nisem zahvalila, da ste me rešili pred podlim Volkom, je tako, gospod Lovec?”. Z iskrico v očeh je iz ust počasi zvlekla svoj prst. Videla je, kako je Lovcu padla puška na tla. Z dlanim se je zdaj držal zadnjega dela svojega avtomobila, na katerega je bil naslonjen, kot magnet. “Nn…nn…ne, nisi se mi še zahvalila,” je jecljajoče rekel, s plitvimi izdihljaji. “No, potem pa bolje, da se ti precej zahvalim,” je rekla Rdeča Kapica in spustila košaro na tla. Zapeljivo, skoraj kurbirsko, je stopala proti njemu. Ob vsakem koraku je nesramno pomigala s širokimi boki in ob vsakem njenem migljaju se je pospešilo tudi Lovčevo dihanje. Požiral jo je z očmi. Slačil jo je z očmi. Ni opazil, kako se je zasmejala, ko je opazila, da ima usta široko odprte in da mu na čevlje polzi njegova slina. Zdaj je stala le še nekaj korakov pred njim. “Gospod Lovec, je lepa tale obleka, kaj pravite?” ga je narejeno vprašala Kapica. “Ja, o, ja,” ji je jel bebasto pritrjevati. “Kaj pa od zadaj?” je nagnila glavo na stran in se obrnila na mestu. Z obema rokama je dvignila krilo in mu pokazala svoji sočni ritnici. Prek rame je videla, kako so se mu izbuljile oči in slišala, kako so njegovi nohti zapraskali po avtomobilu. Usta so se ji razpotegnila v širok nasmešek. Z ritjo se je premaknila bliže Lovcu in si z jezikom vabeče obliznil ustnice. Ni več zdržal. Premaknil je roki in jo hotel prijeti za rit, ko se je bliskovito obrnila in ga z obema rokama grobo prijela za mednožje. Trznil je in globoko izdihnil, glavo pa nagnil nazaj. Nagnila se mu je k levemu ušesu in zašepetala: “Hvala, gospod Lovec.” Odmaknila je roki in videla, kako se na njegovih hlačah širi moker okrogel madež. Zadovoljna s seboj je odkorakala h košari in jo prijela v roko. Obrnila se je h gospodu Lovcu in mu z nasmeškom pomežiknila. “Adijo, gospod Lovec,” mu je še zaklicala nato pa izginila v gozdu.

————————————————————-

Trikrat je potrkala na vrata. Ker se ni nihče oglasil, je potrkala še trikrat. Tokrat se je iz notranjosti zaslišal jezen vzklik: “Saj že grem!” Trenutek zatem so se vrata sunkoma odprla in razkrila žensko v zgodnjih petdesetih, ki je s togotnim izrazom na obrazu zasikala obiskovalcu: “Kaj je?” Ko je videla svojo vnukinjo se je rahlo zmedla in opravičujoče dodala: “Oh, Kapica ti si.” “Živjo Babica,” jo je pozdravilo dekle in jo poljubilo na lice. “Potico sem ti prinesla, za tvoj rojstni dan, triinpetdeseti, če se ne motim, ane?” se ji je zvito nasmehnila, nato pa ji pomolila košaro v roke. “Hvala,” se ji je Babica zahvalila medtem, ko je Rdeča Kapica švignila mimo nje. Babica je zmajajoč z glavo zaprla vrata in odnesla košaro v kuhinjo. Vrnila se je v dnevno sobo, a deklice tam ni bilo. Pogledala je skozi okno in si zamrmrala v brado:”Sem vedela.” Skozi balkonska vrata se je počasi odpravila ven. Rdeča Kapica je stala pred vodnjakom, taistim, v katerega so nedolgo tega vrgli s kamni nabutanega Volka. Nemo je strmelov njegovo globino. “A te še zmeraj preganja v sanjah?” je Babica vprašala dekle. Rdeča Kapica je rahlo trznila. “Ja, še zmeraj,” je žalostno odgovorila. “Ubogo dekle!” je pomislila Babica, nato pa nežno položila svoje dlani na Kapičine rame. “Ko boš pripravljena, pridi noter, bova torto pojedle, okej?” ji je zašepetala na uho. Rdeča kapica ni rekla ničesar, le z levo roko je stisnila Babičino roko, ki je počivala na njenem ramenu. Babica se je nasmenila nato pa odšla noter. Po Rdeče Kapičinem obazu je spolzela debela solza. Sredi lica se je odlepila s kože in padla v vodnjak. Dekle je glasno izdihnilo. “Veš, Volk, ti si imel od vseh še največjega,” je rekla, nato pa jo je premagal jok. Brisajoč solze s kratkim rokavom svoje bluze je odšla skozi balkonska vrata in jih za seboj zaprla.

[Ja, dolgo me ni bilo. Faks mori. :S]

 

 

2 komentarjev

  1. 1 Špelly
    10:43 - 26.10.2007

    matr, sam maš pa domišljijo

  2. 2 paxman
    19:17 - 26.10.2007

    Ja, a wicked one. :twisted:

    EDIT: Aja, a to je mišljen sarkastično? :neutral:

Komentiraj


XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Tvoji podatki

Vaš komentar
Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

A wicked mind