Februar, 2008 Arhiv

Feb 24

Mhm, 40 dB glasneje od vzleta reaktivca. Ustvarjeno s 13imi wuferji in 52imi(!) ojačevalci!

Še nekaj slik monstruma:

[Slike: http://www.termpro.com/dbdrag/]

Feb 24

Je Brnik zdaj Jožeta Pučnika. In bo Mariborsko Edvarda Rusjana. Zakaj nebi potem preimenovali še Šmarno goro v Drnovškovo goro, če je, kot prej omenjena gospoda, naredil toliko za slovenski narod? Ste za peticijo?

Feb 23

Poglejte sami!

Če vam še zdaj ni jasno, poguglajte “tokio hotel” (doh!) in kliknite na slike.

[Slike z: http://tokiohotelschrei.mojforum.si/, http://frendiinflirt.24ur.com/, http://loveli.blog.actustar.com/; ali pa desni klik na vsako sliko, lastnosti, naslov :) ]

Feb 22

One,
and in “Loading” sign I stare.

One,
and I am pissed; F5 I hit.

Zero,
and browser says “Cannot display the webpage”.

One,
and I figure out neither MSN, nor uTorrent works.

One,
and router says:”Okey-dokey here, mate!”

Zero,
and my wirelles seems connected.

One,
and firewall blocks out nothin: “dude, I’m off, FFS!”

Zero,
and “No shajti prog’s been found, bro!” AV bellows.

One,
and, well, certainly no BSOD’s were seen.

One,
and CPU says: “Feeeeeeed meeeeee!”

One,
and I reboot the thingy.

Zero,
and everything’s still the same.

One,
and then I see it: ISP’s fallen down.

Feb 21
YouTube slika preogleda
Feb 19

Trikotniku očrtana krožnica.

PDF navodil. Glave programov.

Moja rešena naloga, s komentarji.

Vsebuje datoteke:

ocrtana_kroznica.m
presek_premic.m
risi_kroznico.m
simetrala.m

Feb 18

Srce mu je bilo kot še nikoli. Prerival se je skozi gnečo na kamnitih stopnicah, ne meneč se za vzklike mimoidočih. Znova in znova mu je pogled ušel na majhen list papirja, ki ga je držal v levi roki. Vsakič, ko je prebral zadnji dve besedi, ga je oblil mrzel pot.

***

V stavbi je vladalo obsedno stanje; pravzaprav je bilo tako vsak dan. Majhna postava se je zmuzljivo prebijala skozi gnečo na stopnišču. Ravno je skočila čez dokolenska nihajna vrata, ko jo je nekdo za pultom opazil. “Heeej! Drž’te ga!” je zaklicala postava za pultom, a majhni možic se ni pustil motiti. Pogledal je vzdolž pulta in poiskal znan obraz. Bliskovito se je pognal proti znancu, medtem ko se je izza pulta kobacalo, očitno precej zavaljeno, telo moškega, ki je, ko ni nihče upošteval njegovega klica, sklenil to postoriti sam. Racaje je prišel do osebka, ki se je živo pomenkoval z enim od njegovih sodelavcev in ga trdo prijel za ramena. “No, zdaj pa ven s tabo, gnida mala!” je rekel in poskusil odvleči možica ven. Namesto da bi bil za seboj potegnil postavico, se je le-ta v trenutku obrnila, slekla pošvedran plašč in ga ovila okoli roke moškega, ter mu jo zategnila na hrbtu, da je debeluh glasno zatulil. “AUVA! Kva’ j zdej to? Pust’ me! PUST’ ME!” je rjovel in si skušal osvoboditi roko. Mencal je levo in desno, a bolečina je postajala hujša in hujša. Stopicljaje in brez moči se je s trebuhom naslonil na pult in moškega, s katerim se je njegov trenutni mučitelj prej tako vzneseno pogovarjal, nahrulil: “Stouks, dej sprau že to ničprido dol z mene! ” Stouks je zadržavajoč smeh mirno prišepnil debelemu sodelavcu: “To ni kr’ en ničprida, to je Majkl, gospod saržant.” “Majkl?” so se saržantu razširile oči; tudi bolečina je popustila, je ugotovil. Pogledal je nazaj in pred, oziroma za, seboj videl podobo majhnega dečka, ki si je nazaj oblačil svoj plašč. “Zrasu si,” je, zardevajoč od sramu, bleknil saržant, prvo, česar so se lahko domislili njegovi zamaščeni možgani. “Hvala, gospod saržant, ampak nism zato tuki, da bi se pršu kazat,” je resno odgovoril deček. “Aja? Pol pa razlož, zakva si mi roko zvil, pa zakva si pršu sm šele po, kva, dveh letih?” je ukazovalno zagodel saržant. Majkl jegloboko zavzdihnil in jima povedal vse česar se je spomnil. “Dej da vidm tist list’k!” je po poslušanem saržant togotno stegnil roko. Majkl ga je privlekel iz žepa, saržant pa mu ga je iztrgal iz rok. Sumničavo je premeril napisano, nato pa je skrajno resno pogledal Majkla: “A ti mene zajebavaš?” “Kako?” je nejeverno vprašal deček. “Zarad’ treh za en drek napisanih staukou, mislš, da gre za bombo, al kuga?” je glasno revsknil debeli policaj. “Ampak…” je začel Majkl, ko ga je saržant glasno prekinil. “Zarad’ tega listka si me zvleku od dela, al kuga? Zarad tega pildka si mi roko zviju na hrbtu, al kuga?!” je zatulil zavaljenež, ki mu je obraz postal krvavo rdeč. “Đoni mu sledi, pa bo poklicu…” “A Đoni da je s tabo, pa da bo poklicu, kuga? NČ NE BO POKLICU! DOBR VEM KDAJ SE VIDVA ZAJEBAVATA! ZDEJ PA ZGIN, DA TI ENE NE PRMAŽEM, SMRKAUC MALI! A BOŠ, AL NE, AL KUGA?!” je zlil svoj bes na malega tatiča. Ta je s solznimi očmi poslušal izpad, nato pa se s trepetajočim glasom zadrl nazaj:”Prou, pa nč, grem pa škote morit!” To rekši, izpuli listek iz rok presenečenega saržanta in jo mimo grabečih rok policistov podurha na plano. “Kva gre? Škote gre pobijat, al kuga?” je dvignjenih obrvi rekel saržant Stouksu, ki ju je medtem le nemo spremljal. Ta je samo skomizgnil in se zatopil v delo, ne meneč za nadrejenega. Saržant si je nekaj trenutkov kasneje polglasno zabrundal v brado, nato pa odšel na svoje delovno mesto. Stouks ga je prikrito spremljal z očmi, na usta pa se mu je prikradel rahel nasmešek, saj je natanko vedel, koga gre Majkl morit.

***

Da je našel novo stavbo, je potreboval dobre pol ure. Z razliko od prejšnje, mu nova ni bila všeč. Visoka več kot dvajset nadstropij, obdana s steklom in pobarvana na črno, mu je dajala občutek, da se iz nje verjetno ne da pobegniti skozi sekretno okno. Sprehodil se je mimo rotirajočega se znaka, na katerem je pisalo “Novo škotsko dvorišče” ter se mimo treh kamer in petih zaščitnih betonskih blokov napotil v sprejemnico. Vedel je, da bo receptor najprej streljaj, potem počisti tip detektiva. Prerinil se je skozi vrtljiva vrata, za katera je ugotovil, da so težka vsaj tono. Pogled se mu je odprl v prostorno, a nizko, sprejemno sobo, na koncu katere je za polkrožnim pultom sedel mlad moški. Majkl se je razgledal okoli, pomneč vsak detajl. S kotičkom očesa je opazil kako je mladenič segel z roko pod pult in ga nagovoril z donečim glasom: “Vam lahko kako pomagam?” “Ja, lahko. A ma Marten še đob tuki?” je odgovoril deček, strmeč v vanj obrnjeno kamero. “Lahko de,” je z uradniškim glasom zmikljivo odgovoril receptor. “No, če je še tuki, mu povejte, da mu more Majkl nujno nekej sporočit,” je deček indiferentno gledal v kamero. “Okej, bom sporočil naprej. Kar vsedi se,” mu je detektiv z roko, ki jo je povlekel nazaj spod pulta, pokazal na masivno stensko klop. Majkl je ubogal in se vrgel v stol na sredini klopi. Ni minilo niti pol minute, ko so se za receptorjem odprla skrivna vrata, ki jih niti Majkl ni opazil; skozi njih je stopila visoka postava, dolgih las in prav tako dolge brade, oblečena v kavbojke in črno majico. Dečku je poskočilo srce, možaku pa ne. “Maš pa jajca, da se upaš prkazat po dveh letih,” je mladeniča osorno ogovoril moški. “Pa ne, da so te zjebal zarad tistga?” je presenečeno odvrnil Majkl. “Ta najbol pomembna priča, k sm jo kdajkol vahtu, je spizdila skoz skretn okn med mojo smeno. Kva’s pa mislu, da mi bojo dal medaljo?!” je zarenčal možak. “Sej so ga obtožl brez mene!” je zacvilil deček. “Eh, ampak še to bolj po sreč, kt pa zrd dokazov,” je Marten odmahnil z roko. Za trenutek ga je predirno gledal, nato pa vprašal: “No, Majkl, kva hoč’š?” Dečku je vidno odleglo, nato pa je iz žepa povlekel listič v precej slabem stanju. “Tole sva z Đonijem …. em …. dobila od nekoga,” je mencaje rekel Majkl in pomolil pildek Martenu. Ta si ga je pozorno ogledal, si zamrmral v brado “Dobila, a?” in se usedel na klop. Majkl je od razburjenja, ki mu je plalo po telesu, rajši stoje obnovil, kar je povedal tudi Stouksu in zavaljenemu saržantu. Marten ga je poslušal z zanimanjem, a Majklovo čuječe oko je opazilo, kako detektivova pozornost z vsakim njegovim stavkom kopni. Nehote je pomislil na Đonija in na nevarnost, ki mu preti, in jezno vprašal Martena: “Kva je?” “Kva pa vem. Recmo to, da ti ne verjam’m nit’ besede, kar si zdle puvedu, za začetk,” je skomizgnil z rameni in mu pomolil listek nazaj. Majklu je bilo, kot da bi ga nekdo s kladivom, ne!, z macolo, usekal po glavi. “Kuko ne verjam’š? Počak, da bo Đoni poklicu, pa ti bo on puvedu…” je panično začel deček, a ga je dobro namerjena klofuta utišala. “Dobr vem, kdaj se vidva zajebavata, z’to me ne boš naokol prnesu še enkrat. Ne bom pol leta skrete pucov zrd tebe. Zdej pa zgin, da ti ne nardim nove ritne lukne,” je žugajoč s prstom grozeče rekel Marten, se na petah obrnil nato pa odkorakal za pult. Majkl je, rdeč od udarca, v navalu obupa stekel proti Martenu, a ga je prestregel receptor. Deček je divje otresal, brcal, tepel, grizel, a prijem ni popustl niti za hip. “Marten! Marteeeen! Vse je reeeees! Vse sm ti puveduuuu!” je zajokal Majkl, a naslednji hip je že stal na mrazu, pred vrtljivimi vrati in – sam. Videl je kako je Marten izginil za skrivnimi vrati in kako se je receptor počasi sprehodil do svojega mesta. Strmeč v svoj odsev je naslonil glavo na steklo, rekoč: “Vse je res … vse je res.”

***

Živalsko se je zadrl in nekajkrat brcnil v temelj Milenijskega mostu. Po obrazu so mu tekle debele solze, sam pa je polglasno hlipal. S hrbtom obrenjen proti betonu se je sesedel na grob pesek. Gledal je v sončni zahod, ki se mu je zdel prekrasen, čeprav je bil tak kot ponavadi. “Oh, Đoni,” je zahlipal, ko je na obzorju zagledal oslepljujoč blisk. Ne da bi se menil za svoje slepe oči, je v roki še tesneje stisnil majhen listič papirja, že naslednji trenutek pa je izginil v oblačku prahu.

[E, jebatga. Kaj čem, če mam depro. A se vid, a? :P ]

Feb 16

Yeah, baby!

Feb 15

Danes, 15.2. se je zgodil Informativni dan. Na sporedu je bil dvakrat: ob 9h zjutraj in ob 15h popoldne. Jaz sem sodeloval pri Kemijskem krožku, ne-vem-že-katero leto zapored. Po mojem mnenju je bil najboljši v zadnjih nekaj letih; razočaral me je edino moj poskus, ki ni in ni hotel delat. :( Ostalim je pa fenomenalno uspevalo. Jebatga.

Za vse zamudnike, tudi jutri, 16.2. ob 9h zjutraj, boste lahko prišli na vrsto tudi vi. Kaj pa smo vam pripravili? Tole:

BELA - MODRA – RDEČA

YouTube slika preogleda

MAVRIČNA VEZ

YouTube slika preogleda

BARVE ŠENTVIDA

YouTube slika preogleda

PODVODNI OGNJEMET

YouTube slika preogleda

MODER PLAMEN

(IMHO najboljši od naših poskusov. Zanimivost: prvič smo ga preizkusili en cel dan pred informativcem. In deluje! :) )

YouTube slika preogleda

PENASTA PENA

YouTube slika preogleda

VUŠ! :)

YouTube slika preogleda

SEMAFOR

YouTube slika preogleda

LAVA LAMP

YouTube slika preogleda

FLEŠ

YouTube slika preogleda

TEKOČI DUŠIK :P 

YouTube slika preogleda

Jutri bo pa mogoče še eno presenečenje. Mogoče. :D

Še en hendout z zanimivostmi iz kemije, ki si ga lahko dolpoberete kar mimogrede:

Informativni dan - DOC, ODT, PDF.

Slik in filmčkov je sicer še veliko več (skoraj en gigabajt!!), samo preden bi jih naložil kam, bi trajaaaaaalo. :(

Feb 09

Yeap, tegale kričača:

epoxep9nda_sata.jpg

sem zamenjal z Zalmanovim ZM-NB47J:

In potem vse tiho je bilo. :P

[Slika 1: www.pcstats.com , Slika 2: www.amazon.com ]

A wicked mind