Maj, 2008 Arhiv

Maj 22

Tri postave so počasi stopale po slabo osvetljenem hodniku globoko pod zemljo. Tisto malo luči je dajala bakla, ki jo je držal vodeči v tem sprevodu. Rov je bil gladek, mojstrsko izklesan v ogormne rjave granitne klade. Neankrat je hodnika zmanjkalo. Prvi v koloni se je zaradi oslepljujoče svetlobe skoraj zaletel v zid. Ni minil niti trenutek, ko se je vanj trdo zaletela mehka oseba. “Au, jebemti!” se je prvi, očitno moški, zadrl čez ramo. Njegov glas je odmeval nazaj po labirintu; kmalu sta se mu pridružila še dva glasova, visok ženski, “Dej ne me za rit šlatat!” in visok, opravičujoč, moški, skoraj deški: “Sori, če sm mel pa roke dol, pa sm se zaletu vate, pa so mi refleksi..” Moški držeč baklo je grozeče prekinil prerekanje: “Bodta tih že enkrat pa nazaj stopta!” Ženska za njim je zamrmrala nekaj v temo za seboj, nato pa se je iz teme izvil glasen krohot, kot ga prvi v vrsti še nikoli ni slišal. Bil je globok, odrezav in, predvsem, nečloveški. Z dvignjeno obrvjo je premeril postavo v poltemi in smeh je ponehal. “Kaj pa je?” je zahtevala ženska. Baklonosec je usmeril pogled vanjo. “Ne vem,” je rekel po sekundi tišine, “zgleda da je konec hodnika.” “Kaj?”, je presnečeno zazijala ženska, “daj da vidim!” “Pazi, no!” je zakričal moški, ko se je dekle začelo riniti mimo in v obraz skoraj dobilo porcijo opeklin, če se ne bi zasukal vstran. A dekle se ni zmenilo zanj – že si je previdno ogledovalo steno pred seboj. Nekaj mučnih minut je dekle s prsti drselo po površini kamna, zdaj sem zdaj tja, tipalo po robovih in malodane z nosom rilo po slabo osvetljeni steni. Nazadnje je obnjo prislonila uho in nekajkrat potrkala po trdem kamnu. Pogledala je ostala moška, ki sta jo z zanimanjem opazovala. Usta so se ji raztegnila v širok nasmešek. “Kaj?” sta jo vprašala oba nankrat. “Posveti tukaj in preberi,” je moškemu z baklo reklo dekle in z roko pokazalo nekam na sredino konca hodnika. Moški je naredil, kot mu je bilo rečeno in videl, da je bilo v trdo skalo vklesanih nekaj besed. K sreči je poznal narečje, v katerem so bile napisane in jih na glas prebral z zidu:

Ljubezni ne izbriše, le prah spodi

“In kaj to jebeno pomeni?” je vprašal moški z baklo, ki se mu niti malo ni sanjalo o čem gredo besede. Ženska in drugi moški sta se pomenljivo pogledala, nato pa je mlajši moški razburjeno zaklical: “To je uganka!” “Mja, to mi ne pomaga dosti,” je prhnil baklonosec, “ker ne poznam odgovora, ane? Razen, seveda, če ga vidva že poznata,” in z baklo pokazal nekam med njiju. “Seveda poznava odgovor,” je z nasmeškom rekla ženska. “Aja? A da ga res?” je zavriskal mlajši moški, ženska pa je s pasu snela čutarico vode. “Hmpf. Upam, da me bosta na odgovor opozorila v doglednem času, to je, potem ko se nažreta,” se je namrščil moški, ko je ženska odvila pokrovček. “Kdo pa govori o kosilu?” je s premetenim nasmeškom vprašalo dekle. “Jah, ne vem, zakaj pa rabiš vodo?” je presenečeno pogledal vodja. “Za tole,” je neprizadeto odgovorila ženska in, še preden je vodeči lahko odreagiral, polila konec hodnika z vodo. “Pa kaj ti je kurba jedna, sam vodo stran mečeš!” je moški z baklo penasto nadrl žensko. “Kva pa če ne pridemo ven, a?” je tulil naprej. “Ah, Trevor, ne ga srat, sej Tamal vrv za sabo spuščal,” je mirno rekla ženska in pokazala na mladeniča, ergo Tamala, ki je baklonoscu, torej Trevorju, pokazal nahrbtnik, na katerem je visel majhen vitel, s katerega je v temni hodni za njimi visela ozka vrv. Trevor je nekaj zagodrnjal, nato pa rekel: “Vseen, zakva zlivaš vodo na trd kamen?” “To ni kamen,” je odkimala ženska. “Joj, no, baba, lej, ti bom pokazu,” je živčno rekel Trevor, ženska pa se je usedla na svoj nahrbtnik iz obrazom pričakovanja stoično navrgla: “Sevede boš.” Tudi Trevor je odložil svoj nahrbtnik, a ne zato, da bi se vsedel, temve zato, da je lahko izenj privlekel težko macolo. “No, boš vidla zdle, kakšen kamen je to,” je z nasmeškom potežkal kladivce nato pa se široko ustopil pred politim koncem hodnika. Dvignil je macolo in glasno rekel: “TO” in udaril prvič – naredilo je glasen “tup” – a zid je ostal nepoškodovan. Smeje se je pogledal žensko, ki je še vedno čemela na svojem nahrbtniku. Znova je dvignil macolo, zaklical “JE” in spet udaril v moker kamen; znova je zid ostal nepoškodovan. Že boljše volje, saj ni prenesel, da mu ženska soli pamet, je zopet povzdignil macolo, z nasmeškom pogledal žensko z indiferentnim obrazom in zamahnil še zadnjič. A namesto da bi zadel granitno steno, je zadel nekaj, kar je vse prelahko popustilo pod silo njegovega udarca in na sredi zidu je zazevala široka luknja. Vsled svojega začudenja in vrtilnega momenta macole v njegovih rokah je v temo kar poletel – vse kar sta Tamal in ženska slišala, je bil prestrašen klic: “ZIIIIIIIIIIIID!”

***

Po tleh se je zložil kolikor je bil dolg in širok. Kašljajoč in pljuvajoč peščeni prah se je v trdo temi skobacal na noge; za njim je skozi luknjo v steni prihajal šibek vir svetlobe. Še nekaj drugega je prihajalo skozi odprtino – krohotajoč smeh in neživalsko gruljenje. Godrnjajoče se je previdno obrnil v hodnik. “Dajta mi mir. Pa svetilko mi podajta,” je mršečih obrvi z ukazovalnim glasom navrgel smejočima se osebama in smeh je ponehal. Iztegnil je roko, Tamal pa mu je vanjo stisnil ročaj pripadajoče oljenke. Trevor se je obrnil in prej trda tema je zdaj odkrila ne preveč široko niti tako globoko, a zato toliko bolj visoko sobano. Prepričan je bil, da sega čisto do vrha piramide. Za trenutek je občudovaje zrl v višino, nato pa se je ob zvoku, ki je prihajal iz hodnika, zdrznil iz sanjarjenja. Trenutek zatem je skozi luknjo v steni pokukala široko nasmejana ženska glava. “A se kej vid?” je rekla ženska. “Mogoče, ne vem,” je rekel moški in usmeril snop svetilke v steno nasproti. “Ne, ni videt,” je razočaran odgovoril, nato pa ga je nekaj zmotilo. Začutil je lahen vetrič in šepetajoč glas, ob steni nasproti pa se je nekaj premaknilo. “Ja, čaki, vid se,” je začel, nato pa se mu je posvetilo, “sarkofag je!” “Kaj? Sarkofag?” se je druga glava, tokrat moška, prerinila skozi odprtino. A Trevor ni odgovoril, že je stopal proti kamniti krsti; za njim pa so po sobani odmevale polglasne kletvice. Naenkrat je stal pred sarkofagom – in bil nad njim razočaran. “A to je to?” je nejeverno vprašal kamniti blok pred njim. Res, krsta ni bila nič drugega kot elegantno kvadrirast blok kamna, brez poslikav, brez vklesanega obraza faraona; še sobana je bila prazna, nobenih posvetnih daril ni bilo opaziti. “Em, kva pa je to?” je Tamal pokazal na kos granita, obilkovanega v valjasto obliko, štrlečega nekje na tretjini faraonovega zadnjega počivališča. “Sej ni to…” je Tamal vprašujoče pogledal žensko in pustil vprašanje viseti v zraku. “Ja, to je držau za njegov kurc,” je, zadrževajoč smeh, rekla ženska. “Jst ga že ne bom tikal, kr vidva ga odprita,” je zaničevaje rekel Trevor, potisnil svetilko ženski v roke ter se oddaljil proti luknji skozi katero je prej tako neslavno padel v podzemno sobo.V medli svetlobi je pograbil svoj nahrbtnik, izbrskal iz njega cigaro in vžigalnik, nato pa nahrbtnik malomarno vrgel skozi luknjo. Odgriznil je konec cigare, si jo vtaknil v usta, nato pa jo prižgal. Hlastno je potegnil in napolnil pljuča z vonjem čistega tobaka. Globoko je izdihnil in pred njim se je dvigala lahna meglica plina, ki se je hitro začela dvigati skozi luknjo v sobani. Stopil je v, ne skozi, odprtin, saj ga je zanimalo, kakšen material so mu naproti odkritja stoletja vrgli egipčani. Dotaknil se je roba in s konicami prstov naletel na krhko snov, ki se je, kjer je bila mokra, lepila na njegove prste. “To je lepiu. Moka pa voda,” je zaslišal glas ženske pred seboj, ki si je dala opraviti z nečim velikim v njenem nahrbtniku,”čist preveč lešiva”. “Aha,” je Trevor skomizgnil z rameni, nato pa se mu je porodilo vprašanje: “A so tud sarkofag zalimal njim? Ker vidm, da je čist zajebana stvar.” Ženska je samo skomizgnila z rameni, nato pa z veselim “aha!” potegnila iz nahrbtnika knjigo zavidljivih mer. Obrnila se je in odkorakala proti kamniti krsti, kjer je Tamal z majhnim čopičem z vso vnemo odganjal prah s površine kamnine. Trevor je počasi že izgubljal živce, zato se je hotel s čim zamotiti. Še enkrat je potegnil iz cigare in skozi nos puhnil ven gost dim, ki je v trenutku izginil v višino. Pogledal je gor in videl nič drugega kot črno temo. Prepričan je bil, da je nekje na vrhu sobane jašek, ki pelje na prosto. Pozornost je usmeril na kamnit blok, okoli katerega sta se … Tamal in ženska; pravzaprav mu je v oko padla njegova okolica. Na steni je opazil medle slike, ki jih je videl tudi v drugih piramidah. Prikazovale so otroke med igro, ženske med žanjem polj, nekega veljaka na počitku, dva moška, ki si ju drkata… Moški je pobuljil, povrhu pa se mu je nemarno zaletel še tobakov dim. Kašljaje je hlastal za zrakom, njegove oči pa so postale razdraženo rdeče, da se je skoraj zjokal. “Kaj pa je?” je iznad debele knjige vprašala ženska. “Prid …. sem …. pa … poglej …. tole,” je med napadi divjega kašlja izustil Trevor. Ženska je vstala in naredila teh par korakov. Nagnila se je bližje k steni in pozorno premerila naslikane motive. “Poglej, kva spodej piše,” je po nekaj trenutkih rekla ženska in pomignila nekam pod umetnije. Trevor se je sklonil bližje in na glas prebral:

Mlade in stare, nedolžne,

izobražene; vsaki srce je stopil.

Ni dajal ne lepih besed, ne zlatih daril,

le z eno stvarjo, veliki Ra ga je okitil,

zatorej dali so mu ime Trdkkamen!

 

 ”Oh, kak lepo bereš, Trevor, kr stopu se bom,” se je izza njihovih hrbtov zaslišal posmehljiv glas .

***

Tri glave so se v trenutku obrnile proti vhodu v sobano, kjer je z širokim nasmehom stala Trevorju zelo znana oseba. “Ti!” je zakričal Trevor. “Hihi, jst, kdo pa,” se je zasmejala postava v senci. “Ampak kako si nas našu?” je zbegano vprašala ženska. “Hihi, Tamal ne bi smel odpret Pandorine skrinje, hihi,” se je zasmejal prišlek in pokazal proti vrvici, ki je bila privezana na nahrbtnik Tamala. Ta je pod jeznim pogledom ženske živo rdeče zardel. “Hihi, enivej,” je rekel nezaželjeni gost in njegov glas je izgubil vso prešernost, “lepo bi vas prosu, če se premaknete ven, da odprem tegale … mrliča.” “Ne!” je zaklicala ženska, Trevor pa je izza pasu potegnil srednje dolg nož: “Kot je rekla, težko nas boš stran spravil.” “Hihi, sej ne jst, ampak oni,” je rekel ropar in s palcem pokazal čez ramo. Izza njega so stopile tri postave, oborožene s puškami in, kar je Trevorja najbolj zmotilo, tetovirani v plemenskih barvah. “Em, okej, če si Tgulije spravu na svojo stran, pol pa…” je skomizgnil Trevor in spustil bodalo iz rok. “Tgulije?” je pobledela ženska in kar sama od sebe dvignila rokev zrak, medtem ko je Tamal preudarjal ali naj zabriše tisti težki slovar v jajca enemu izmed Tgulijev, a si je, ko je videl vase naperjeno cev, promptno premislil in spustil knjigo na tla, roke pa v dvignil v zrak. “Hihi, sej sem vedu, da niste neumni. Pametni, ja, ampak ne neumni. Kar ven jih vodite, pol pa prneste orodje. Ajd, pejte,” je rekel prišlek. Tguliji so z nekaj udarci s puškinimi kopiti, prepričali upirajoče se ujetnike, da naj raje ubogajo. Preden je Trevor izginil v temnem hodniku, je poslal glavnemu morilski pogled, on pa mu je le salutiral s širokim nasmeškom, nato pa se obrnil proti staremu sarkofagu in zamrmral v brk: “Trdkkamn, a?”

***

“Hihi, ajd, odprite ga že!” je živčno ukazal Smratt in Tguliji so se takoj odzvali. Z železnimi palicami so začeli dvigovati pokrov sarkofaga, ki pa se ni premaknil niti za ped. Frustriran, je tudi sam poprijel za pajser in se pridružil sopihajočim Tgulijem. Nekaj sto metrov pod zemljo zrak res ni bil primeren za težko delo in tudi on je kmalu hlastal za zrakom. Glasno je zaklel, nato pa zaklel še enkrat. In še enkrat, ter ukazal sem Tgulijem, naj pridejo na njegovo stran, da ne bodo dvigali celega pokrova, ampak s strani, da ga bo potem gravitacija sama prevrnila čez bok. Tguliji so brez ugovarnjanja preprijeli in učinek je bil viden takoj – le trikrat so se uprli v železne palice in pokrov je popustil. Ko so se uprli četrtič, je pokrov pod svojo težo zdrsnil vstran in gromglasno padel na tla. Smratt je veselo vzkliknil in plosknil z rokami in si ogledal razpadajočo mumijo, a je bil razočaran. Razen nečesa, kar je štrlelo visoko v zrak, se pokopan veljak ni razlikoval od neštetih mumij, ki jih je videl Smratt. Še bolj ga je razočaralo dejstvo, da ni bilo v grobu ničesar vrednega – niti ene zlate verižice. “Hihi, eh, ja, bo treba pač prodat enmu muzeju, jebiga,” je zavzdihnil, nato pa Tgulijem naročil naj primejo mumijo in jo spravijo ven. Ubogali so ga. A takoj, ko so se ga dotaknili, je v grobnici zavel prepih, trenutek zatem pa se je cela sobana začela tresti. Tguliji so prestrašeno zbežali ven tako hitro, da jim je Smratt namenil nekaj izbranih kletvic, kaj drugega pa ni niti ni mogel. Besno je vrgel pajser proti izhodu iz sobane in se zadrl: “Hihi, sej je sam potres, babe nesposobne!” “Ha, oni že vejo kaj je to,” se je izza njegovega nepričakovano oglasil mlad moški glas, da je Smratt na mestu otrpnil. Previdno je pogledal čez ramo in kar je videl, ga je navdalo z grozo. Ne dejstvo, da je na mestu, kjer je prej počivalo gnilo mumificirano telo, zdaj stal visok, čeden, naoljen, obrit in nasmejan moški, ki ni zgledal starejši od trideset let, ampak to, da je bil njegov kurac tako dolg in okrogel in … nabrekel. Smratt je izbuljil oči, nato pa ga je z ukopanega mesta pregnala panika. Pognal se je proti majhnemu izhodu, a se je, še preden jih je dosegel, z vrha spustila velika kamnita klada in mu zaprla izhod. Ujet je bil. Prestrašeno se je obrnil s hrbtom proti zidu, a postava za njim se je le gromko zasmejala. “Si mislil zbežati, kaj?” je rekel moški in stopil iz svojega groba. Njegove oči so se živordeče lesketale in na njegovem obrazu je zdaj žarel nesramen nasmeh. Stopil je korak bližje Smrattu, ki se je navdan s strahom pomaknil še bližje zidu. “No, no, dečko, saj bom nežen,” je rekla postava,” al pa tut ne, ker nism fukal že pol desettisočletja in moj kurac je še bolj trd kot ponavad,” nato pa se strahovito zarežala, prijela Smratta za ramena in ga obrnila s hrbtom proti sebi.

[Meh, ni se mi dal okolišit, ker je itak mi bil najbl pomembn konc. Anede? :lol: ]

Maj 21

Da bodesta magnet za v slovenska kina – as in babe bodo hotele pofukat deca, obratno, deci pa babo; no pa kaka baba babo, pa kak dec deca, ampak pustmo to. JBTG, ta stalne “lepotci & lepotinje” na sceni počas leta dohtevajo, ta novi pa ne znajo špilat. QRC!

Maj 21

V slovenskih filmih muzka ni vredna pol kurca. Od Kekca naprej. Al pa je ne znajo posnet, like, že ene 60 let. V tem cajtu bi pa ja lahk to že pogruntal.

Me lohk citirate, če čte, BMK.

Maj 20

Bored!

Maj 18

 Mal mi je blo dolgcajt, pa sem šel mal gledat, katere smešne domene so kej zasedene. Observe:

pages3.PNGMal mi je blo dolgcajt, pa sem šel mal gledat, katere smešne domene so kej zasedene. Observe:pages6.PNGpages5.PNGpages2.PNGpages1.PNGpages9.PNGpages8.PNGpages7.PNGpages4.PNG

Maj 17

Kewl indie filem. Obe babi razsturata – Tricia Helfer(Number Six iz BSG), Lelee Sobieski (ena napol boginja iz enga filma na Hallmarku) – sej sm reku, da bodesta :D – pa na-pol-francoz je tut faca. Najboljši je pa Spencer, itak. :lol: Pa muzka tut ni slaba. Na žalost je direct2DVD, zatorej se boste morali poslužiti spletnega nakupa ali pa sprehoda po travniku.

Maj 17

Danes na izklopu vidim, da bo danes potekal štrajk proti izdelkom firme P&G, zaradi njihovega (baje) mučenja živali. Seveda malo klikam levo in desno, gor pa dol, da vidim o čem zadeva gre (predvsem me je presenetilo, da ima P&G čez Duracell – to so fakin’ baterije). Link te popelje na stran boycottpandg (sic), kjer me zmoti to, da ni navedenih nobenih dokazov, virov, etc. le en link, dočim od obtožb stran kar poka. No, toti link me ponese na stran uncaged, kjer je napisano kakšne poskuse/teste delajo na živalih za živalsko hrano eukanuba tvrdke IAMS, pod okriljem P&G. Preberite si sami, ne da se mi razpredat o tem, ker to ni trenutni point. Seveda bi kastriral vse, ki to delajo, samo me nekak niso prepričal s parimi PDFi. Aja, PDFi. Na koncu strani je kratek povzetek znanstvenih člankov, v katerih naj bi bili omenjeni grdi grdi poskusi. Kar me je presenetilo, je to da je med prvimi besedami napisana beseda “university”. Dec it, univerze imajo prste zraven! Šokantno! Nea ga srat! Za popizdit!  Ni to malo idiotsko? Mislim, na NGCju vsak dan gledaš, kako imajo RSPCAji po njihovih velikih mestih takšno in drugačno akcijo proti lastnikom, ki jim dol visi, ne skrbijo, mučijo, izkoriščajo za živali/živali, po drugi strani pa so njihove univerze vpletene v mučenje živali in enake pizdarije kot katerikoli izmed ljudi, ki ga RSPCAji zakapčijo, oglobijo, tudi zaprejo, medtem ko univerze o tem pišejo znanstvene članke???!!! Ne me smejat! No sej vemo, kako je to – lobisti … lobirajo in potem imaš sranje, kot je ustavna pravica do nošnje orožja, zakon o bankrotu, ki tebe zadolži u kurac, za nekoga pa pomeni bajne denarce in podobne  cvetke npr. male človečke zapirajo, ker so prvezal psa na vrvico krajšo od 1m, medtem ko velke korporacije celo financirajo univerze, da prvežejo pse ne na 0.5m štrik, ampak vislce – potem pa o tem pišejo celo doktorske disertacije. Mislim, da se je PETA in vse bojkotiraj-tisto, bojkotiraj-to, bojkotiraj-tretje, narobe lotili problema. Dokler bo to velikim igralcem na svetovnem dovoljeno, ie. z zakonom ne prepovedano, ne bo pomagala nobena na pol naga baba (ne niso nage – no tits, no pussy), niti bojkotirajoči shodi. Naj se zavzemajo za spremembo zakonov ali pa naj vsaj slečejo kako hudo dobro lobistko za pravice živali, ne nekih naključnih igralk, manekenk in kurb.

Maj 16

To pomeni okoli 60% (~15.600) mul, godnih za hopa-cupa.  Zdej, v Ljubljani jih je blo skupej baje 10K, torej to pomeni 6K dečv. Geddit? 6K bab NA KUPU DOSEGA! Impressive! :lol: To je ta pozitivna stvar. Ta mal mn pozitivna stvar, je bla pa ta, da je bila večina (kolikor so kazali prek streama) Cartmanove konstitucije. Velke kosti in to( :( ). Jbtg, takle mamo.

Maj 16

Ma kakšen rekord, dejte no! Še moje motorične (ne) sposobnosti so boljše od napol (pri)zadetih dijačkov.

Zdej, če bi pa dvejset minut vsi stali jebeno pri miru kot jebeni lipovi bogovi, dragi bralci, TO bi bil rekord! Da bi se jim lahko smejal v glavo, žgečkal pod pazduhami (O, FUUUUUJ! :lol: ) , prdel na ušesa (BLJAAAK!) in jim kazal osle, vedoč, da če samo eden mrdne, GRE VSE V KURAAAAC! :lol:

Maj 15

Glasi pa se:

“You can be my new Breast… I mean best friend!”

leti pa na tole:

No, jst se čist strinjam! :P

A wicked mind