Feb 24

Šele pol leta po izdani odločbi o vrnitvi psov se razpišejo/razgovorijo o, per Svet, ‘očitni nezakonitosti odločbe MKGP’ – čeprav ni o tem odločilo nobeno sodišče – in o, per 24ur, ‘pogojih, ki jih Baričevič ni upošteval in bi mu morali odvzeti pse’, na čemer takoj zatem pozivate k odstopu ministra Pogačnika in, celo!, na ukrepanje  predsednika vlade – čeprav ni šlo, ponavljam NI šlo za pogoje, temveč dodatna ustna priporočila za varnost lastnika – in šele dve leti po neposrednem vplivanju ministra Jarca na postopek?

‘Nadzorniki politikov’ ali kako že gre tista?

Dobra, ta.

Pušione.

42 komentarjev

  1. 1 ervinator
    10:23 - 25.02.2010

    Ni res, da šele po pol leta. O tej odločbi so se debate v parlamentu in medijih začele takoj, že julija 2009.

    Ni res, da o nezakonitosti ni odločalo nobeno sodišče. Upravno sodišče je s sodbo št. U 1279/2009-2 ugodilo državnemu pravobranilstvu (in s tem priznalo svojo napako v sodbi št. U 310/2008-17). Res pa je, da sodba ni postala pravnomočna.

    Res je tudi, da izvedenska komisija ni pogojevala ločenih pesjakov, ampak jih je le predlagala.

  2. 2 Rado
    10:56 - 25.02.2010

    Res je paxman (glede novinarjev).
    Tu gre za mrho – novinarstvo.

  3. 3 NoMercy
    12:17 - 25.02.2010

    pa kaj je takšno kokodakanje okoli teh cuckov ??
    Tip se je maksimalno angažiral, da je dosegel “Boga svojega” :)
    Jeba je za onega iz leta 2006, ki bo težko prišel do toženega zneska odškodnine !!!

  4. 4 paxman
    13:03 - 25.02.2010

    Ni res, da šele po pol leta. O tej odločbi so se debate v parlamentu in medijih začele takoj, že julija 2009.

    In takrat niso “našli” čisto nič. Pušione.

    Ni res, da o nezakonitosti ni odločalo nobeno sodišče. Upravno sodišče je s sodbo št. U 1279/2009-2 ugodilo državnemu pravobranilstvu (in s tem priznalo svojo napako v sodbi št. U 310/2008-17).

    Bah. Odločalo -> odločilo.

  5. 5 hxc
    13:24 - 25.02.2010

    :bowdown: – Dobra!
    Najbolje da še papež odstopi pa pol opozicije, pa še predsednik kakšne študentske organizacije! Vsekakor!

  6. 6 peter
    13:36 - 25.02.2010

    jao !

  7. 7 hxc
    13:46 - 25.02.2010

    Aja pa Pe(t-d)er, ti tud odstop. :lol:

  8. 8 ervinator
    13:49 - 25.02.2010

    Odločalo in odločilo.

    Glede pušion pa: saj še danes novinarji niso veliko našli; to pa zato, ker ne znajo postavljati pravih vprašanj; nimajo pojma o ZUP-u.

  9. 9 paxman
    14:46 - 25.02.2010

    Odločalo in odločilo.

    Ne o zakonitosti, AFAIK.

    Glede pušion pa: saj še danes novinarji niso veliko našli;

    Precej “več” kot tedaj – sicer nič gatotresnega, ampak nekaj že.

    to pa zato, ker ne znajo postavljati pravih vprašanj; nimajo pojma o ZUP-u.v

    Pa malo lenobe, malo nesposobnosti, malo a-bi-a-ne-bi, malo selekcionizma, malo tega, malo onega.

    [WORDPRESS HASHCASH] Komentatorjev ključ ‘0 ni bil veljaven.

    FU.

  10. 10 ervinator
    16:01 - 25.02.2010

    Ne vem, zakaj se ti zdi ta argument tako pomemben. Če bi namreč o nezakonitosti pravnomočno odločilo sodišče, bi pač govorili o “pravnomočno dokazani nezakonitosti”. Tako pa je govor o “očitni nezakonitosti”.

    Se je v tem času sploh oglasil kateri pravnik, ki bi pritrdil interpretaciji zakona, kot si ga je izmislilo upravno sodišče? Še Miro Senica ni tega rekel, ampak le, da je bila sodba dokončna.

  11. 11 paxman
    16:53 - 25.02.2010

    Ne vem, zakaj se ti zdi ta argument tako pomemben. Če bi namreč o nezakonitosti pravnomočno odločilo sodišče, bi pač govorili o “pravnomočno dokazani nezakonitosti”. Tako pa je govor o “očitni nezakonitosti”.

    Ker ga novinarka ni podala kot mnenje nekoga drugega, temveč je namigovanje o nezakonitosti podala kot osebnostno sodbo – besedica ‘očitno’.
    —————–

    Se je v tem času sploh oglasil kateri pravnik, ki bi pritrdil interpretaciji zakona, kot si ga je izmislilo upravno sodišče?

    Mogoče predsednik upravnega sodišča Janez Breznik (ne sicer da bi potrdil, ampak da je sistem ravno zaradi takih “interpretacij” narejen v večih stopnjah in da to ni nič “izmišljenega” – za enovito sodno prakso menda skrbi ravno Vrhovno sodišče – saj se to redno dogaja):

    3. Glede na mnenje stroke, ki ugotavlja možnost napake v uporabi prava (glej članek „Usodna napaka Upravnega sodišča“ – Delo, 18. 2. 2010 ali članek „Rajko Pirnat: Sodišče je naredilo napako“ – Dnevnik, 18. 2. 2010) v sodbi, izdani v prvem upravnem sporu, mora sodišče poudariti, da so možnosti napak pri sojenju objektivno podane pri vsakem sodišču, in da s tem računa tudi zakonodajalec, saj sodni postopki v vseh nam znanih sodnih sistemih ravno zaradi tega predvidevajo možnost večstopenjskega sojenja, torej vlaganja pravnih sredstev. Objektivne okoliščine, ki lahko privedejo do zmotne uporabe materialnega prava ali kršitve pravila postopka, so predvsem v tem, da je posamezno sodišče (in je bilo tudi Upravno sodišče RS) obremenjeno z velikim številom zadev, velikim obsegom zaostankov, da je sodnik dolžan rešiti na mesec določeno število zadev ne glede na njihovo obsežnost in zahtevnost, da se zakonodaja stalno oziroma vedno hitreje spreminja, da je vsebina pravnih pravil, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi, vedno pogosteje nejasna ali medsebojno neusklajena itd. Sodni oddelek, kateremu je v letu 2008 pripadel v reševanje prvi od navedenih upravnih sporov, je bil zaseden s 6 sodniki, od katerih je bil vsak povprečno obremenjen z 225 upravnimi spori, med katerimi je bilo glede na specifičen delokrog tega oddelka mnogo sporov, ki jih je po zakonu treba reševati nujno (azilne zadeve, zadeve brezplačne pravne pomoči, zadeve varstva ustavnih pravic Objektivno se možnost sodne napake oziroma napačne uporabe prava povečuje pri zadevah, ki se le redko ali samo enkrat pojavijo v obliki spora. Med takšne zadeve spada tudi navedeni primer. Sodniki tega oddelka so v navedenem letu rešili skupaj 891 zadev, sodniki Upravnega sodišča RS pa skupaj 4538 zadev. Vrhovno sodišče RS je v letu 2008 razveljavilo ali spremenilo skupaj 155 sodnih odločb. Približno 1 % izdanih sodnih odločb sodišča prve stopnje je razveljavljen ali spremenjen zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

    ——————

    [WORDPRESS HASHCASH] Komentatorjev ključ ‘0 ni bil veljaven.

    Ureduje.

  12. Pris 12 Pris
    17:43 - 25.02.2010

    Poenostavljena kronologija:

    A – velja Zakon o zaščiti živali, po katerem se nevarne pse usmrti le, če nevarnosti živali za okolico ni mogoče drugače preprečiti.

    B – psi napadejo in težje poškodujejo človeka.

    C – zakon se spremeni, po novem pse, ki težje poškodujejo človeka usmrtijo takoj, brez ugotavljanja, ali je njihovo nadaljno nevarnost za okolico mogoče preprečiti. Hkrati je v noveli določba, da se začeti postopki z nevarnimi psi nadaljujejo z uporabo določb tega zakona.

    D – VURS izda odločbo o usmrtitvi na podlagi določb novega zakona, v skladu z omenjeno spremembo.

    E – Upravno sodišče odloči, da bi VURS moral v postopku z nevarnimi psi uporabiti stari zakon, zato odločbo VURS odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Pri tem v celoti ignorira že omenjeno določbo novele, da se postopki v zvezi z nevarnimi psi nadaljujejo po določbah novega zakona.

    Vrhovno sodišče o konkretni sodbi ni odločalo.

    Paxman, ne razumem, zakaj podpiraš sprenevedanje v zvezi z dejstvi, ki sem jih napisal. Sodišče je zmotno odločilo, da bi VURS moral pri izdaji odločbe uporabiti določbe starega zakona, ki glede nevarnih psov niso bile več veljavne.

  13. 13 paxman
    18:03 - 25.02.2010

    Paxman, ne razumem, zakaj podpiraš sprenevedanje v zvezi z dejstvi, ki sem jih napisal.

    Prosim povezavo na pravnomočno sodbo sodišča, ki pravi, da je bila odločitev upravnega sodišča zmotna.
    Sicer to ni “dejstvo”.

  14. Pris 14 Pris
    18:11 - 25.02.2010

    @paxman:
    Če boš še 1x pozorno prebral, boš ugotovil, da nisem trdil, da je to, da je odločitev sodišča bila zmotna, “dejstvo”; dejstva so le od A do E.

    To, da je odločitev bila napačna, pa kljub temu trdim. Iz navedene kronologije bi moralo biti jasno tudi pravnim laikom.

  15. 15 paxman
    18:22 - 25.02.2010

    To, da je odločitev bila napačna, pa kljub temu trdim.

    Jaz pa trdim, da dokler sodišče ne odloči drugače, ne.

    Iz navedene kronologije bi moralo biti jasno tudi pravnim laikom.

    Aja, kronologije…

  16. Pris 16 Pris
    18:52 - 25.02.2010

    @paxman:

    “Jaz pa trdim, da dokler sodišče ne odloči drugače, ne.”

    Zdaj pa dovolj lovljenja besed in drugih semantičnih prepucavanj.

    Zakon o spremembi Zakona o zaščiti živali določi, da se vsi začeti postopki v zvezi z nevarnimi psi dokončajo po določbah novega zakona. VURS izda odločbo v skladu z novim zakonom. Sodišče pravi, da bi morali uporabiti stari zakon. Ti trdiš, da je to ok.

    Po tvoji interpretaciji sodba ni napačna, edini argument pa je, da sodišče kasneje ni odločilo drugače (tudi ni moglo, ker ni bila vložena revizija).

    Imaš vso pravico do svojega mnenja. Ne razumem pa, zakaj tako vehementno zagovarjaš nekaj, kar je tako očitno narobe. Rad bi verjel, da gre le za tvojo trmoglavost. Napake v sodstvu se dogajajo, to priznava tudi Breznik. Samo dejstvo, da se nekdo ne pritoži (oz. ne vloži revizije), še ne pomeni, da je sodišče odločilo pravilno. Je pa taka sodba vsekakor veljavna.

  17. 17 ervinator
    18:55 - 25.02.2010

    Kot si sam dodal v oklepaju, predsednik upravnega sodišča Janez Breznik NI PRITRDIL, da upravno sodišče ni naredilo hude strokovne napake. Nasprotno, povedal je, da je normalno, da pride do posameznih napak. S tem tudi računata zakonodajalec in sistem sodnih postopkov. Vendar napake ne smejo biti namerne in ne smejo prepogosto pojavljati. Seveda obstaja v vseh nam znanih sodnih sistemih možnost večstopenjskega sojenja, a Breznik pri tem poudari, da je naša pravna ureditev (glede posebnega pooblastila državnemu prvobranilstvu) neustrezna in onemogoča pravočasno odpravo morebitnih napak prvostopenjskih sodb.

    Za tole povezavo sem ti zelo hvaležen, kajti v njej piše tudi tole:
    Toda ta vezanost po tedanji sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sklep X Ips 1095/2004 z dne 11. 4. 2007, sklep X Ips 519/2007 z dne 14. 11.2007; oba objavljena v bazo sodnih odločb vrhovnega sodišča SOVS in torej upravnima organoma dostopna) vendarle ni bila absolutna, saj je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da ima upravni organ ne glede na navedeno pravilo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, pri čemer se sklicuje na načelo zakonitosti (153. člen Ustave RS, 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).

    Drugače povedano: če bi imeli pravniki na kmetijskem ministrstvu kaj pojma, ne bi rabili slediti sodbi upravnega sodišča (in po svoje interpretirati 155. člen ustave), ampak bi lahko potrdili drugo odločbo prvostopnega organa (tako, kot so prvo odločbo). V ponovnem upravnem sporu pa bi bilo upravno sodišče postavljeno pred dejstvo, ali bo zahtevalo ustavno presojo ZZZiv.

    Na podlagi vseh teh dejstev (vključno s sporočilom za javnost upravnega sodišča) torej lahko trdimo, da je odločba MKGP očitno nezakonita, saj je napačno interpretiralo ustavo – tega ministrstvu niti upravno sodišče ni naložilo.

  18. 18 paxman
    19:08 - 25.02.2010

    [...]možnost odločiti v nasprotju[...]

    ampak bi lahko potrdili drugo odločbo prvostopnega organa [...]

    Na podlagi vseh teh dejstev (vključno s sporočilom za javnost upravnega sodišča) torej lahko trdimo, da je odločba MKGP očitno nezakonita, saj je napačno interpretiralo ustavo – tega ministrstvu niti upravno sodišče ni naložilo.

    Kaj zdaj: lahko bi ali mora?

    Imaš vso pravico do svojega mnenja. Ne razumem pa, zakaj tako vehementno zagovarjaš nekaj, kar je tako očitno narobe.

    Nasprotujoče, nikakor pa ne narobe.

    Samo dejstvo, da se nekdo ne pritoži (oz. ne vloži revizije), še ne pomeni, da je sodišče odločilo pravilno.

    In tudi ne, da je bila napačna.

  19. 19 ervinator
    19:25 - 25.02.2010

    Torej, ali bi lahko ali bi moralo?
    Načeloma bi se LAHKO z odločbo v celoti strinjalo. Ne glede na to, če se ne bi, pa bi ministrstvo MORALO, ko je samo odločalo o zadevi (po tretji odločbi veterinarske uprave), upoštevati spremenjeni ZZZiv.

  20. Pris 20 Pris
    19:27 - 25.02.2010

    “In tudi ne, da je bila napačna.”

    Ja, ampak če hočeš o tem debatirati, bi moral argumentirati drugače, pravno, z navajanjem določb, ne pa s tem, da sodišče pri večstopenjskem odločanju ni ugotovilo napake, sploh če večstopenjskega odločanja ni bilo.

    Če trdiš, da je sodba pravilna, navedi določbe oz. razloži, ne pa, da se obešaš na semantiko. Poskusi pojasniti, zakaj sodišče ni niti omenilo 27. člena Zakona o spremembi Zakona o zaščiti živali, po katerem se začeti postopki z nevarnimi psi nadaljujejo po novem zakonu. Poskusi pojasniti, zakaj ta člen v konkretnem primeru ne bi veljal. Poskusi pojasniti, zakaj sodišče v obrazložitvi sodbe trdi, da iz zakona ne izhaja, da bi določba (novega) 26.b člena Zakona o zaščiti živali imela učinek za nazaj, čeprav je omenjeni 27. člen povsem jasen.

  21. 21 hxc
    09:49 - 26.02.2010

    Sicer obadva blogerja cenim, but right now you are giving me a headache.

  22. kodr 22 kodr
    11:16 - 26.02.2010

    Strinjam se s tem, da novinarji iščejo predvsem novice, ki večajo naklado s samimi dejstvi, raziskovalnim novinarstvom pa se ukvarjajo bolj malo. Bistvo je naklada. Jasno je, da delajo za denar in kot povsod drugod tudi v tej stroki vodi to v poslabšanje kvalitete dela.

    Pris: glede na to, da si pravnik. 26.b člen zakona o zaščiti živali. Pritožba zoper odločbe tega člena je dovoljena v roku osmih dni od vročitve odločbe.

    Ali izdana odločba v kateri piše, da pritožba ne zadrži izvršitve ni v neskladju s tem? Takojšnja usmrtitev psov pa tako ali tako ni dovoljena.

  23. 23 paxman
    11:29 - 26.02.2010

    Če trdiš, da je sodba pravilna, navedi določbe oz. razloži, ne pa, da se obešaš na semantiko.

    Saj je že v sodbi obrazloženo – 155. člen ustave RS; neizpolnjenost enega izmed pogojev.

    Poskusi pojasniti, zakaj sodišče ni niti omenilo 27. člena Zakona o spremembi Zakona o zaščiti živali, po katerem se začeti postopki z nevarnimi psi nadaljujejo po novem zakonu.

    Eksplicitno res ne, implicitno pa:

    Iz besedila 26.b. člena ZZZiv-B, pa tudi drugih določb v ZZZiv-B ne izhaja, da bi določba 26.b. člena imela učinek za nazaj [...]

    Poskusi pojasniti, zakaj sodišče v obrazložitvi sodbe trdi, da iz zakona ne izhaja, da bi določba (novega) 26.b člena Zakona o zaščiti živali imela učinek za nazaj, čeprav je omenjeni 27. člen povsem jasen.

    Iz tega člena ne izhaja, katere posamezne določbe imajo retroaktiven učinek, kot to določa 155. člen ustave.

  24. Pris 24 Pris
    12:00 - 26.02.2010

    Paxman, tvoja “pojasnila” ne pojasnijo ničesar, manjka pa ti tudi osnovno poznavanje pravoznanstva.

    Če zakonodajalec reče “od zdaj naprej se za določen postopek uporabljajo določbe novega zakona”, sodišče pa reče “odločba se odpravi, ker je bil uporabljen novi in ne stari zakon”, potem je sodišče zagrešilo hudo napako. A je to tako težko razumeti? Sodišče sodi po veljavnih zakonih, po že omenjenem načelu “iura novit curia” pa mora poznati celotno veljavno pravo.

    Iz 27. člena jasno izhaja, katere posamezne določbe imajo učinek za nazaj – določbe, ki urejajo postopke z nevarnimi psi. Za te postopke se od veljavnosti novele zakona uporabljajo določbe novega zakona. To je določba 26.b člena ZZZiv-B. Zakon torej določa, da se od uveljavitve novele glede nevarnih psov lahko uporabi le novi zakon. Ni ga predpisa, ki bi lahko šel čez to.

    Sodišče v obrazložitvi ni navedlo 27. člena, temveč je le pavšalno zatrdilo, da ni določbe, ki bi nakazovala na retroaktivno uporabo 26.b člena, zato je se za svojo utremeljitev oprlo na ustavo. Ker pa zakonska podlaga za učinek za nazaj obstaja (27. člen), sklicevanje na ustavo ni mogoče, razen v kontekstu 156. člena ustave (glej dol).

    Sklicevanje sodišča na 155. člen ustave je v tem kontekstu napačno. Sploh pa, če obstaja zakon, ki je veljaven, sodišče ne more samo odločiti, da je v nasprotju z ustavo oz. da ne vsebuje vseh pogojev iz ustave, temveč mora postopek prekiniti in tak zakon oz. določbo prepustiti v presojo ustavnemu sodišču (156. člen ustave).

  25. kodr 25 kodr
    12:22 - 26.02.2010

    Pris: na moje vprašanje nisi odgovoril, ga pojasnil.

    Ali govoriš v tvojem 24. komentarju o 27. členu Zakona o zaščiti živali?

  26. kodr 26 kodr
    12:27 - 26.02.2010

    Pris: prosil bi za razlago. 27. člen je za 26. členom in nato se pojavi na koncu kot 27. člen, ki nima zveze s 27. členom, ki je predhodno napisan.

  27. 27 ervinator
    13:27 - 26.02.2010

    Kodr, odgovora na tvoji vprašanji.

    1. V skladu z 30. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.
    2. V prečiščenem besedilu ZZZiv-UPB2 na koncu besedila ni 27. člen Zakona o zaščiti živali, ampak 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali.

    Kot je razvidno iz Prisovega komentarja št. 20, govorimo o 27. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-B).

  28. kodr 28 kodr
    19:01 - 26.02.2010

    ervinator: hvala za razlago. Kako se lahko nekdo, ki ni “posvečen” znajde pri teh stvareh. Kam lahko pogleda? Sam sem pogledal podatke iz Uradneg lista npr.

    Še nekaj me bega. Pri 26.b členu, ki govori o teh stvareh, psi in ostalo, je določba o usmrtitvi in določba o pritožbi. Po usmrtitvi kaj? Civilno tožbo, če je bila odločba preklicana?

  29. 29 David
    20:09 - 26.02.2010

    SE STRINJAM Z AVTORJEM. Novinarji so pogrnili na celi črti.

    Nekaj dni smo bili soočeni s pravo medijsko blokado. Brez požareporta in tujih medijev, ter seveda fotografije, ki je zaokrožila po netu, bi bila zadeva pometena pod preprogo.

  30. 30 ervinator
    09:09 - 27.02.2010

    Uporabiš lahko iskalnik po zakonodaji na strani državnega zbora:
    http://www.dz-rs.si/index.php?id=101
    Oziroma iskanje po hiearhiji v registru zakonov:
    http://zakonodaja.gov.si/

    Koristno za državo bi bilo, da bi čim več državljanov poznalo zakon o splošnem upravnem postopku. Ne bi bilo slabo, če bi ga za novinarje z zakonom predpisali kar za obveznega.

    In drugo vprašanje, kaj po usmrtitvi. Baričevič oziroma njegov odvetnik je zagrozil z odškodninsko tožbo (ker da so bili ti bulmastifi neprecenljivi za razvoj pasme v Sloveniji). Že v postopku pa je vložil kazensko ovadbo zoper nekaj uradnikov, in kot sam priznava, je šlo za taktični manever. Slednje je sedaj sporno z vidika kodeksa odvetniške etike.

  31. 31 paxman
    15:47 - 27.02.2010

    Nekaj dni smo bili soočeni s pravo medijsko blokado.

    Vsaj trem bodisi neposrednim bodisi posrednim prispevkom na dan vseh večjih spletnih medijev/televizij/časnikov težko rečem blokada.

    Brez požareporta in tujih medijev, ter seveda fotografije, ki je zaokrožila po netu, bi bila zadeva pometena pod preprogo.

    Kaj relevantnega, ki presega govorice, pa je našel požar?
    Fotografija je pa pač nagnusna slika trupla in ne vem zakaj taka navdušenost nad njo in niti ne vem, dokaz česa naj bi sploh bila.

  32. kodr 32 kodr
    19:33 - 28.02.2010

    ervinator: Hvala. Ravno smiselnost takih zakonov, tako napisanih se mi zdi sporna. Zakoni naj bi bili, oz. so, namenjeni državljanom, vsem, zato smatram, da pred zakonom že v osnovi nismo izenačeni. Težava nastopi že v samem razumevanju napisanega. To, da lahko vsak najame odvetnika, zame osebno, ni pravilna rešitev je prej izgovor tistih, ki pišejo zakone. Potem pa še etika odvetnika in …

  33. 33 ervinator
    22:41 - 28.02.2010

    Načelo enakosti pred zakonom vsekakor ne vključuje enakih zmožnosti bralnega razumevanja. Napačne interpretacije naj odpravlja sodna praksa.

    Glavni problem v slovenskem pravnem sistemu so sodni zaostanki. Zaradi tega se vsi sistemski problemi (ne samo v sodstvu, ampak tudi v javni upravi, zdravstvu, gospodarstvu in nasploh klientelizem) še povečajo.

  34. kodr 34 kodr
    19:03 - 1.03.2010

    ervinator: npr. napišem ti izvid. Ker nimaš medicinske izobrazbe pomeni to, po tvoje zmožnost bralnega razumevanja, tvoje nerazumevanje? Načelo enakosti?

    Zakoni so namenjeni vsem ne samo npr. medicinskemu osebju in bi morali biti napisani razumljivo vsakemu, ki je pismen in nič več kot to. Ko govorimo o razumevanju pa moje razumevanje zapisanega nosi posledice, če je razlaga sodišča ali kogarkoli drugega drugačna. V kakšni meri se kaže tu enakost pred zakonom? Sodišče npr. odloči v mojo škodo čeprav sem deloval v dobri veri?

    Ne gre preprosto samo za bralno razumevanje.

  35. 35 ervinator
    23:32 - 1.03.2010

    Boljše bralno razumevanje pomeni višjo stopnjo pismenosti. Najnižja stopnja pismenosti je zmožnost branja preprostih besedil in osnovno računsko znanje. Za višjo stopnjo je potrebna splošna razgledanost, v poštev pridejo tudi različna specifična znanja.

    Če zapisano narobe razumeš, se imaš pravico sklicevati na neprištevnost, nepismenost ali ravnanje v dobri veri. Lahko se ti upošteva kot olajševalna okoliščina. :)

  36. kodr 36 kodr
    12:20 - 2.03.2010

    ervinator: iz tega kar si napisal mi je sedaj jasno razumevanje pravnikov, odvetnikov, sodnikov. Glede na dejstvo, da si razlagajo zakone različno to pomeni, da so nepismeni, neprištevni in se jim to upošteva kot olajševalna okoliščina. Kam torej spada ta stroka?

  37. 37 ervinator
    16:26 - 2.03.2010

    V svoje “sklepanje” si pozabil vključiti še ravnanje v dobri veri. :)

  38. kodr 38 kodr
    16:48 - 2.03.2010

    ervinator: smo zavrteli krog?

    Drugače povedano. Razlaga zakona kogarkoli je pravilna ali enako pravilna ne glede na to ali je pravnik, strojnik, ekonomist, šivilja, učiteljica, arhitekt, ima dokončanih sedem razredov osnovne šole…Torej je razlaga paxmana, moja, prisa, tvoja enako pravilna. V skladu s tvojo izjavo smo vsi nepismeni, neprištevni.

    Glede dobre vere. Pravniki, odvetniki, sodniki ne ravnajo v dobri veri. Na sodišču vedno zmaga hudič!

  39. 39 ervinator
    18:20 - 2.03.2010

    Kodr, funkcionalna pismenost je pogoj za smiselno debato. Kot si pokazal v tej debati, pa tudi že večkrat prej, premoreš zelo nizko zmožnost bralnega razumevanja.

    V skladu z mojo izjavo v komentarju 35, na katero se sklicuješ, namreč ne sledi tvoja “izpeljava”. Poanto si zgrešil na celi črti. Sploh pa, tudi če bi želel, za sklepanje o neprištevnosti in ravnanju v dobri veri o komerkoli v tej debati ni dovolj indicov. Je pa samo zate očitno (razen seveda tebi), da si zares funkcionalno nepismen.

  40. kodr 40 kodr
    18:38 - 2.03.2010

    ervinator: zavrteli smo krog! Žal tvoji odgovrori vedno pripeljejo do tvoje ugotovitve kako si pameten.

    Preprosto prelahko je.

  41. 41 ervinator
    18:58 - 2.03.2010

    Kodr, ta tvoj krog neumnih vprašanj in podlega podtikanja itak nima več veze niti s temo debate niti z mojimi stališči, ampak ga sestavljajo le tvoji brezvezni konstrukti.

  42. 42 ervinator
    19:06 - 2.03.2010

    Btw., kodr, nihče na svetu ni dovolj pameten, da bi (slovenske) zakone napisal dovolj jasno, da bi jih pravilno razumeli tudi tako hudo nepismeni primerki, kot si ti. Nepremostljive težave ti na primer povzroča že razumevanje preprostega zakona o praznikih in dela prostih dni. Kaj šele, če je treba skupaj uporabiti dva ali več zakonov.

Komentiraj


XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Tvoji podatki

Vaš komentar
Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

A wicked mind