2013 Arhiv

Sep 10

Že dober mesec in pol potem, ko smo dobili novega givernerja Banke Slovenije, so se začele podirati prve domine. Banka Slovenije je v spregi z ministrstvom za finance likvidirala dve banko: Probanko in Factor banko. Pravijo da  menda zato, ker “dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu”.

Poteza je bila pričakovana, pravijo. Tudi v luči guvernerjevih besed ta ukrep ni nič čudnega. Da bi imeli možnost obdržanja nad gladino, bi potrebovali dokapitalizaciji v višini 50 milijonov oz. 198 milijonov evrov.

Prvi odzivi so seveda že tu, tako civilne družbe (ne, Zbor za republiko NI civilna družba), kot politike.

Depoziti varčevalcev so bojda varni, nasrkali pa bodo lastniki bank oz. delničarji. Da bodo komitenti poplačani, gre seveda zasluga državi. Ta bo šla za poroka z masivno, s strani EK odobreno, milijardo evrov. Ker ne gre za stečaj, ki zagotavlja le poplačilo vlog do 100k€, se država seveda dela radodarno, verjetno predvsem zaradi strahu pred Ciprskim scenarijem.

Za nasedlih državnih 640 milijonov ojrov je tole, žal, prepozno. Minus je pač minus, pa kakorkoli ga obračaš, to bi se morali naučiti že iz preteklih tajkunskih zgodb in zloma gradbenega sektorja, da o padcu ameriškega gospodarstva v Veliki Kanjon niti ne govorim. Javna skrivnost je koliko sta bili banki radodarni do ekonomskih kavbojcev tipa Kordež, Rigelnik, Kučanovega klana in še koga.

Koliko gre za osebne koristi oz. pohlep odločevalcev – direktorjev, uprav, nadzornih svetov – vezan na uspešnost poslovanja?

Vemo, da pohlep obstaja, vemo, da ga je vedno več, vemo, da povzroča ogromno škodo in vemo, da smo sredi še ene krize, ki ga je le-to povzročilo.

Težko je reči veliko ga je, vemo pa, da je.

In kako ga obrniti sebi v prid, da se izognemo situacijam kakršna je zdaj s Probanko in Factor banko (in ki bo z NLB in NKBM)?

Eni pravijo, da potrebujemo več nadzora. Ampak vsak dan vidimo, kako se temu izogibajo. KPK ve veliko povedat o tem, pa Wikileaks in še je takih.

Kako kapitalu, to je, pohlepu, v odsotnosti učinkovitega nadzora, nadeneš uzde?

Tako, da bo nadziral samega sebe: direktorjem, članom upravam, članom nadzornim svetom v bančnem sektorju za mnogokrat povišaš nagrade, odpravnine, odpustnine, …, – a ne za uspešnost, temveč za neuspešnost.

Prej ko začnejo s stečajem, večji kos korenja dobijo.

Če jih zares vodi pohlep, bodo zapustili ladjo še ko se jim splača, ne bodo čakali v nedogled kot pri FB in PB in tvegali manjšega izkupička.

Če tako radi talajo kredite ravno zaradi možnosti visoke nagrade ob dobrem poslovanju družbe, dajmo jim enako možnost zaslužka tudi ko bi moral potegnit’ ta kratko, pa nočejo, ker v tem ne vidijo denarja.

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/09/probanka_factor_banka.aspx
Avg 15

Tu blizu stoji malo teniško igrišče. Nič posebnega ni – dvoje mrež, peščena tla, ročni pometalec in teniške žogice na posodo.

Stoji ravno ob moji sprehajalni turi in oni dan sem naletel na zanimiv prizor. Ponavadi ljudi okoli sebe ne obrajtam kaj preveč, toda intenziteta glasov je bila premočna, da ne bi opazil. Igrala, no, prej drla drug na drugega, sta se moški in ženska; po izrečenih besedah je bilo jasno da sta bila ljubimca – on, seveda, poročen. Dolga štorija kratka: dec jo je pustil kar tam, sredi teniškega igrišča, sredi igre, celo. Kar je bila slaba ideja, ker so po njem začele leteti teniške žogice in to nič kaj nežno. Dekle je imelo impresiven servis. A je togota pokvarila njen merek, kajti letelo je povsod samo po njem ne. Nemalokrat že kar precej visoko in če ne bi bilo mreže okoli igrišča bi marsikatera žogica zletela ven in – nedvomno – tudi vame.

Pfu, sem si mislil, še sreča da imajo tako visoko ograjo!

Ta je kar impozantna. Z vseh štirih strani se dviga, takole od oka, okoli šest, sedem metrov visoko.

Pa mi je v misli švignilo: še morilci so za nižjimi zaprti!

Izkaže se, da je to – res.

Dob ima zid skupaj z ograjo največ 5.5 metrov , Koper nad 6 metrov (zgrajen kar zraven nakupovalnega središča…) , v Ljubljani pa zid z ograjo meri 5.5 do 6 metrov; močno pod evropskimi standardi.

Skratka, ljudi bolj skrbi da jim ne bi teniške žogice kam zablodele kot pa da bi ušli zlikovci najtemačnejše sorte.

Za kozlat.

Apr 11

Konec februarja je javnost presenetila anonimka da Rok Praprotnik nima zahtevanih delovnih izkušenj za delovno mesto namestnika predsednika KPK in da so z njegovo potrditvijo zatorej ravnali koruptivno bivši predsednik republike Danilo Türk kot tudi izbirna komisija ter Praprotnik sam.

Anonimka je bila tako odmevna, da jo je povzel celo bivši predsednik vlade na zaključnem govoru pred izvolitvijo Bratuvškine vlade:

V zadnjih dneh so prišli na dan tudi podatki, da je celotno imenovanje te komisije obremenjeno s kršenjem samega zakona. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa samo dva kriterija, ki sta bila itak prirejena naprej, že opravljene funkcije predsednika in namestnika predsednika komisije, saj sta ta dva kriterija, prvič izobrazba druge stopnje in drugi 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu, za katerega se zahteva takšna izobrazba. Gospod Praprotnik je diplomiral leta 2000 oziroma konec leta 2000, potem je služil vojsko, za namestnika predsednika protikorupcijske komisije je bil imenovan septembra 2010. V tem času je lahko, če je ves ta čas delal na mestih za katere se zahteva izobrazba druge stopnje izpolnil največ 9 let delovne dobe.

Nadalje je na račun tega izrekel še nekaj hudih obtožb:

Se pravi, ni izpolnjeval niti tega najbolj preprostega kriterija, in samo dva sta bila napisana v zakon zato, da bi bil imenovan. [...] In teh pet eminentnih članov te komisije ni znalo prešteti niti let delovnih izkušenj gospoda Praprotnika. Danes ta gospod Praprotnik ocenjuje ali je moja hčerka izpolnjevala kriterije, ko so jo zaposlili na nekem nižjem uradniškem mestu, s tem, da jih sam ni izpolnjeval, ko je bil imenovan v to komisijo. Tudi v konkretnem primeru bi se morala tako gospod [...] kot gospod Praprotnik izločiti iz postopka [...]  zaradi tega, ker ne samo, da je bil imenovan nezakonito, ker to takrat še ni bilo razjasnjeno, ampak zato ker, ne samo da ni zbujal videza nepristranskosti, njegovo delo na tem primeru je zbujalo videz očitne pristranskosti.

Prirejanje ZIntPK v korist Praprotnika, nevestno delo v službi (“ni[so] znali prešteti [...] let delovnih izkušenj”), trditev da Praprotnik ni izpolnjeval meril (nobenega “naj bi”, “domnevno”), nezakonitost izbora Praprotnika – dokaj načeta integriteta komisije, skratka.

Ker menim da je v javnem interesu način kako spoštujejo zakone neposredno izvoljeni najvišji predstavnik naše države z mnogoterimi pristojnostmi1 in različni predstavniki oblasti in civilne družbe2, sem za dotično zadevo zahteval3 relevantne podatke o le-tej, ki jih v nadaljevanju tudi objavljam.

Najprej očitek da sta v zakonu le dva kriterija pisana na kožo Praprotniku:

Izmed 12 prijavljenih kandidatov za namestnika je kriterije izpolnjevalo 6 kandidatov, zato ta očitek ni utemeljen.

Potem srž anonimke – delovne izkušnje Roka Praprotnika in na tem temelječa trditev Janeza Janše da Praprotnik “[meril] ni izpolnjeval”:

It teh dokazil sledi da je imel g. Praprotnik na dan objave poziva skupno do 15 let delovnih izkušenj na delovnih mestih VII. stopnje.

Tu se pojavi problem. 7. člen takratnega ZIntPK pravi:

(1) Komisija ima predsednika komisije in dva namestnika predsednika komisije. Predsednik komisije in namestnika predsednika komisije so funkcionarji.

1. člen ZJU pravi:

(4) Funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci.

Če bi bili predsednik in namestnik javni uslužbenci bi lahko delo prek avtorske pogodbe upoštevali po navodilu ministrstva za javno upravo z dne 24.8.2007, ki pravi:

4. izjemoma pa lahko oseba uveljavlja delovne izkušnje, pridobljene izven delovnega razmerja, in sicer na podlagi opravljanja dela na enaki stopnji zahtevnosti, kot je
delovno mesto, za katero oseba kandidira, čeprav take stopnje izobrazbe ni imela. V takem primeru se ustreznost delovnih izkušenj presoja upoštevaje vsebino in
zahtevnost dela, ki ga je oseba opravljala, kar je v pristojnosti predstojnika oziroma natečajne komisije ali javnega uslužbenca, ki po pooblastilu predstojnika vodi
postopek javnega natečaja.
A ker delovna mesta niso javni uslužbenci (zgoraj), tega (verjetno) niso smeli4, zato so se oprli na 3. odstavek 9. člena ZIntPK:
(3) Prvo sejo izbirne komisije skliče generalni sekretar urada predsednika republike v sedmih dneh po poteku roka iz tretjega stavka prvega odstavka tega člena. Na prvi seji izbirna komisija določi način svojega dela in če se člani izbirne komisije ne odločijo drugače, jo vodi njen najstarejši član.
Izbrali so ZUP, ki jim pušča diskrecijo prostega preudarka:
6. člen
[...]
(2) V upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu ali po predpisu samoupravnih lokalne skupnosti upravičen odločati po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon ali predpis lokalne skupnosti, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.
214. člen
[...]
(5) Če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.
Tako v poročilu pišejo da so soglasno odločili da “v delovne izkušnje štejejo [...] tudi dela opravljena na drugi pravni podlagi (civilnopravno razmerje), če stopnja zahtevnosti del, ki jih je opravljal kandidat, ustreza določilom ZIntPK”:
- kamor delo preko avtorske pogodbe nedvomno spada.
O neizpolnjevanju meril g. Praprotnika:
Državljanstvo:
Nekaznovanost:
Izobrazba:
Slika pove več kot tisoč besed; tako iz zgoraj navedenega izhaja da je g. Praprotnik izpolnjeval vsa zahtevana merila.
Nadalje, nevestno delo komisije in seštevanje delovnih izkušenj:
Akoravno niso dolžino delovnih izkušenj zapisali eksplicitno kot pri g. Klemenčiču:
mislim, da so znali izračunati koliko časa skupno določata interval od 1995 do 2006 in od 2006 do 2010. Vsekakor več kot 10 let, zato tudi ta očitek ni osnovan.
In na koncu še o nezakonitosti – iz vsega zgoraj navedenega je očitno, da je bil postopek voden zakonito, enako kot je bil zakonito izbran kandidat za namestnika.5
Pomembnejši prejeti dokumenti:
Za ostale prejete dokumente pobarajte v komentarjih.
  1. http://www.mladina.si/92635/, http://www2.gov.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/0/c2f88c891b1a5121c12569610029cd38?OpenDocument []
  2. DZ, sodni svet, Uradniški svet, CNVOS, Vlada []
  3. po ZDIJZ []
  4. kot ga ni smela ATVP []
  5. Čeravno je izbrani kandidat izpolnjeval merila striktno po ZIntPK, vseeno menim je zakon spisan pomanjkljivo. Le dva pogoja, četudi ne spisana na kožo določenemu posamezniku, sta, v luči pomembnosti boja proti korupciji, nedvomno premalo, pri čemer je drugi, o karkšnihkoli izkušnjah, preširok. Za tako pomemben položaj v neodvisni inštituciji in o tako pomembni problematiki, bi pogoji morali vsebovati vsaj izobrazbo primerne smeri (pravna smer) in izkušnje (tudi) na področju boja proti korupciji. Nadalje bi morali bolj natančno določiti postopek odločanja komisije, predvsem o uporabljenih merilih. Dober primer bi bili Standardi strokovne usposobljenosti uradniškega sveta. Skope alineje v končnem poročilu so … skope – več je verjetno v zapisnikih sej izbirne komisije, ki pa jih niso blagovolili poslati. Pritožba sledi. []
Mar 11

Oni dan brskam po internetu in naletim na revizijsko poročilo RS-RS z naslovom Pravilnost financiranja referendumske kampanje Tanje Jenko za zakonodajni referendum o Družinskem zakoniku. Dejstvo, da je pridobila le za 17 evrov sredstev mi je pravilo, da je bila zagovornica DZak. Le kdo drug kot zagovornik lahko nabere tako mizerijo? In sem šel guglat kakšne argumente so ji metali pod noge.

Oh, kako sem se motil!

Izkaže se, da je dečva pravzaprav kar precej zelo proti družinskemu zakoniku. Bolj zanimiv je pa en izsek iz soočenja na RTVSLO:

http://www.vimeo.com/39697013

Po zvočnem zapisu gre takole:

“Odločno nasprotujem zlorabi imena katoliške cerkve v povezavi z nestrpnostjo, namreč, mi ki smo proti zakoniku kakršen je bil sprejet v državnem zboru junija lani, smo bili označeni za zagamane in to z lastnim denarjem, denarjem davkoplačevalcev, poglejte si, vse inštitucije, ki zagovarjajo zakonik delajo to samo zato, ker so plačane, mi pa ki smo proti zakonu, pa nismo dobili prav nobenega denarja [...]”

Ta poved je tako neverjetna, da si zasluži pozornost – kar po delih! Pa še jaz bom malce zloben.

1.)”Odločno nasprotujem zlorabi imena katoliške cerkve v povezavi z nestrpnostjo”

Dokaj smešna trditev, ki je navadno sprenevedanje. Namreč, v zapisniku seje ŽPS z dne 30.1.2012 izhaja:

Aktivnosti:
- Družinski zakonik – priprava na referendum: akcija s podpisi za razpis referenduma
odlično uspela, nabranih 43.000 podpisov. Tiskovna konferenca v Šk. Loki uspela,
sodeloval je Škofjeloški oktet, Fantje Šubic, Tanja Jenko, narodne noše. Tanja Jenko
se je udeležila seje glavnega odbora za družinski zakonik (Civilna iniciativa), razprava
o tem kako iti naprej, s kakšnimi pristopi. Težave so s stroški in financiranjem – če je
le možno naj bi vsak prispeval po svojih zmožnostih.
Evo, črno na belem, da za Civilno iniciativo in referendumom stoji RKC. Omenjena aktivnost župnije v Škofji Loki je bila seveda tiskovna konferenca Civilne iniciative za družino in pravice otrok, na kateri je veselo pozirala kdo drug kot Tanja Jenko. Čemu bi župnija za svojo aktivnost imela “akcijo s podpisi za razpis referenduma”, če vztrajno zanika da “Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma”? Le zakaj bi Jenkotova obveščala župnijo o stroških in težavah s financiranjem – kar lepo nakazuje čemu jamranje čez financiranje zagovornikov zakonika, spodaj – , če pa CIDPO deluje na temelju “mladih aktivnih državljanov, ki želijo prispevati k demokratičnem, pluralnemu, odprtemu in vsebinsko bogatejšemu javnemu dialogu o najpomembnejših družbenih temah” hkrati pa RKC s tem nima nič, po vrhu tega pa župnija ni registrirala svoje referendumske kampanje, da bi bila imela iniciativo (heh) za poziv k “prispevanju po svojih zmožnostih”? In zakaj bi – če niso pobudniki referenduma – razpravljali o tem “kako iti naprej, s kakšnimi pristopi” – oziroma, če se to slučajno nanaša na razpravo v CIDPO, zakaj se je to posredovalo župniji -, če pa oni s tem ja niso imeli nič?
Da se je Jenkotova udeležila “seje glavnega odbora za družinski zakonik (Civilne iniciative [DPO])”, mislim da ni poročal noben medij – torej gre za podatek, ki ga je lahko sporočila le Jenkotova sama.
Da Tanja Jenko ni samo nek kurirček jasno kaže tale izjava za javnost CIPDO , katere del se glasi, citiram:
Za morebitne izjave v zvezi z odzivom Civilne iniciative na določitev datuma referenduma vas prosimo, da se obrnete na gospo Tanjo Jenko, tel. št. 040 191 517.

kot tudi ostala dogajanja v zvezi s CIDPO (pozorno glejte slike). Iz tega izhaja, da je Jenkotova v bistvu nekakšen piarovc CIDPO – kar pomembno mesto v iniciativi, bi se reklo.

Da tako postavljena oseba informacije o delu neodvisne iniciative sporoča kar župnijskemu pastoralnemu svetu ni in ne more biti naključje.

prispevku na 24ur.com ob aktivnosti omenjene tiskovne konference rečej kar “Aleš Primc s svojimi prostovoljci”.

Prostovoljci? Ha-ha. Prej prikriti agentje RKC.

Ker smo vzpostavili zvezo RKC = CIDPO, moramo samo še vzpostaviti zvezo CIDPO = nestrpnost. Pri tem nam bo pa pomagala kar svetovna javnost.

Ergo, RKC = nestrpnost.

2.) “namreč, mi ki smo proti zakoniku kakršen je bil sprejet v državnem zboru junija lani, smo bili označeni za zagamane”

To se verjetno nanaša na plakatiranje ob izidu knjige Obrazi homofobije. Odgovor na to je napisan na Odprtem blogu, zato ga bom kar citiral:

Če kdo meni, da mu plakati sporočajo, da je zagaman, potem je to neverjetni Freudovski obrat, kjer se nestrpnež prepozna v nečem še preden nanj pokažeš s prstom. Še več: nekdo, ki bi trdil, da mu plakat sporoča, da je zagaman, bi hkrati trdil, da je proti raznolikosti – torej proti strpnosti, vključevanju … ali konkretneje: da je za rasizem, za ksenofobijo, za homofobijo, za seksizem in kar je še takega. Ujel bi se torej v lastno zanko.

Ni kaj za dodati, kajne?

3.) “in to z lastnim denarjem, denarjem davkoplačevalcev, poglejte si, vse inštitucije, ki zagovarjajo zakonik delajo to samo zato, ker so plačane, mi pa ki smo proti zakonu, pa nismo dobili prav nobenega denarja”

O, ne, saj ni rekla magične besede zveze na d, po kateri vsi drugi argumenti izzvene – davkoplačevalski denar, namreč!

Hecno je to slišati, ko je pa župnija, katere agent je Jenkotova (utemeljeno zgoraj), če si pogledate, do marca 2012, ko se je končala referendumska kampanja, dobila okroglih 134k€ davkoplačevalskega denarja, zavod, ki ga je dotična župnija ustanovila pa več kot milijon in pol evrov!

Nadalje se pritoževanje o nefinanciranju sliši malo hinavsko tudi vsled tega da je brezplačno – na stroške davkoplačevalcev! – oglaševala v Medvodah, KomnuOrmožu, na Vranskem, v Logatcu, v Sežani, v Divači, pa morda še kje.

V oči zbode tudi, da je dobrega pol leta po referendumu na predlog članice ŽPS Stara Loka vodja bralnega krožka.

Proračunski denar ni več smrdel?

A wicked mind