miks Arhiv

Jun 25

Svet SDS na predlog Izvršilnega odbora:

Tokrat pripravljajo ustavne spremembe, prek katerih nameravajo ustoličiti državno lastnino kot ustavno vrednoto, opredeliti družino kot poljubno kategorijo, omejiti versko svobodo in svobodo izobraževanja ter spremeniti sestavo Državnega zbora z zagotovitvijo posebnih mandatov za pripadnike iz republik nekdanje SFRJ.

[...]

Ogroženi  so ustavni temelji vrednot slovenske osamosvojitve in države, zato je potrebno preprečiti, da neokomunistični blok s sateliti na volitvah 2014 osvoji ustavno večino.

Jaki demokrati.

Feb 28

Ta pametnjakovič nam še iz tujine pamet popra. A ravno njegovo popranje je krivo da je absolutno 1000% popolnoma nekredibilen.

Zakaj?

Vrnimo se v oktober leta 2011. Tedaj je Libertarec zapisal:

Gizdalin je s svojim by-pass podjetjem Zavod ANI v treh letih iz proračuna in evropskih sredstev za progresivne, socialno čuteče, eko-, trajnostno razvojne, strpno multikulturne, komunitarno vključujoče, javno zasebno partnerske vizije o mladih pridobil skoraj pol milijona evrov. Z denarjem se je šel fiktivne seminarske nalog projekte ala Politika je kul in Priklop v svet in seveda svetovanje, temelječe na njegovih dolgoletnih področnih izkušnjah in znanju. Zadnjič so ga videli, ko je osebno v prostorih Ministrstva za pravosodje lobiral, da bi država točno določenemu podjetju dodelila proračunski denar kar z zakonom. Če ga kdo vidi naj mu pove, da to ni lepo.

Je kar dobro zabil Levaniča, kajne?

Prevrtimo v leto 2012:

Tomaž Štih je podpornik stranke Državljanska lista (DL). Sodeloval je na njenih predstavitvah in tako ga je na finančnem ministrstvu zaposlil minister Janez Šušteršič. “Pomaga zlasti pri horizontalnem povezovanju z drugimi ministrstvi, pri skupnih reformah in projektih, ki jih moramo speljati, ker zlasti za to v ministrstvu za finance ni bilo dovolj dobrih kadrov,” je dejal Šušteršič.

Uradniška služba Štihu prinese 800 evrov neto mesečno. A Štih hkrati opravlja še svetovanje za poslansko skupino DL, ki ga plačuje še 1680 evrov neto mesečno.

Opa bato, kaj pa imamo tu?

Štih da dela točno tisto proti čemur je še leto poprej pridigal? Nemogoče!

Potem si pa celo upa pribiti da je “trdo delal za vsak cent“…

Smeha polna skleda.

Objavo v kateri je to napisal je seveda izbrisal. Da le ne bi kdo izpostavil za kakšnega človeka gre. Ampak internet je svinja in kar se da na internet se ne da kar tako izbrisati.

Kot je bilo v primeru Gorenakove eskapade o belih miših, ki jo je, ko so ga opozorili na laž, promptno izbrisal.

Še kako preroške in resnične iz vsega tega zvenijo besede Štiha da so v DL … postali [...] takšna majhna SDS.

Feb 25

Onega dne sem stal v vrsti na pošti pa sem si, ker me je od vsega vetra bolelo tiščat glavo med ovratnik bunde, malo vrat raztegoval. Nakar ugledam napis Akcija! na žmohtno rumeni barvi, spodaj pa bivšega predsednika vlade na sprehodu. Ne, ni prišel končno prevzet pisanj s sodišča, samo njegovo zadnjo knjigo je Pošta začela prodajat.

Najprej je bilo hecno to da je bila zraven postavljena knjiga o – ljubezni. No, glede na njegovo obsedenost s Kučanom – ki je seveda tudi v tej knjigi omenjen na skoraj vsaki strani – je pa to mogoče idealna kombinacija… (Knjige tudi ni v seznamu knjig ki se prodajajo – dokaj recentna odločitev ali stric iz ozadja?)

Druga bizarnost je kako se je Pošta izrodila v čisto navaden Mercator – prodajajo že prehranska dopolnila. Še malo pa te bodo jeli spraševat “A bo 25 dkg preveć, gospod?”.

In to podjetje v 100% lasti države! V Sloveniji je možno ampak res čisto vse – premogovnik ki si lasti hotele, državni ISP proizvaja električno energijo, sklad za razgradnjo NEK vlaga v tvegane sklade, Petrol čisti komunalne vode, SŽ že tretjič poskušajo s hitro pošto, DARS bo po novem ISP, itd; ta država je sam še za v bankrot. Majkemi.

Ampak to ni najhujše.

Najhuje je to da je bila cena – če sem prav videl – postavljena z 19 inšenkaj € na 16 inšenekaj evrov.

Veste za koliko se knjiga prodaja v SDSovi hišni založbi?

Za 35€ – kar dvakrat dražje!

Nateguje vas, verniki njegovi!

Za dvojno ceno vam prodaja pamflet napisanih dokumentov -  upam da tokrat vsaj pravilno spetih – ki ste jih tako ali tako že prebrali. Ker vam je s temi istimi pisanji tako opral možgane, da jih boste brez problema preplačali še drugič, tretjič, dvajsetič. Od kje pa mislite da je dobil idejo da se bo preživljal s pisanjem?

A izgleda da, hvala bogu!, začetno navdušenje jenja, če mora pod ceno prodajat v najbolj neokusni tržnici na tej strani alp.

Se bo hitro pokazalo kdo brez državnih jasli ne obstaja.

Feb 15

Ker je že vrhovno sodišče ugotovilo da[poudarki moji]:

Danes je znano, da se je ta služba ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak je tudi sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno izzivala, pa tudi konstruirala obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje. V ta namen je tudi falsificirala, fabricirala ali podtikala obremenilne dokaze.

Iz tega sledi, da so dokumenti UDBA, v katerih so obremenjeni Zemljarič, Gorenc, Kučan, in drugi, neverodostojni in v ta namen popolnoma neuporabni.

Sep 10

Že dober mesec in pol potem, ko smo dobili novega givernerja Banke Slovenije, so se začele podirati prve domine. Banka Slovenije je v spregi z ministrstvom za finance likvidirala dve banko: Probanko in Factor banko. Pravijo da  menda zato, ker “dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu”.

Poteza je bila pričakovana, pravijo. Tudi v luči guvernerjevih besed ta ukrep ni nič čudnega. Da bi imeli možnost obdržanja nad gladino, bi potrebovali dokapitalizaciji v višini 50 milijonov oz. 198 milijonov evrov.

Prvi odzivi so seveda že tu, tako civilne družbe (ne, Zbor za republiko NI civilna družba), kot politike.

Depoziti varčevalcev so bojda varni, nasrkali pa bodo lastniki bank oz. delničarji. Da bodo komitenti poplačani, gre seveda zasluga državi. Ta bo šla za poroka z masivno, s strani EK odobreno, milijardo evrov. Ker ne gre za stečaj, ki zagotavlja le poplačilo vlog do 100k€, se država seveda dela radodarno, verjetno predvsem zaradi strahu pred Ciprskim scenarijem.

Za nasedlih državnih 640 milijonov ojrov je tole, žal, prepozno. Minus je pač minus, pa kakorkoli ga obračaš, to bi se morali naučiti že iz preteklih tajkunskih zgodb in zloma gradbenega sektorja, da o padcu ameriškega gospodarstva v Veliki Kanjon niti ne govorim. Javna skrivnost je koliko sta bili banki radodarni do ekonomskih kavbojcev tipa Kordež, Rigelnik, Kučanovega klana in še koga.

Koliko gre za osebne koristi oz. pohlep odločevalcev – direktorjev, uprav, nadzornih svetov – vezan na uspešnost poslovanja?

Vemo, da pohlep obstaja, vemo, da ga je vedno več, vemo, da povzroča ogromno škodo in vemo, da smo sredi še ene krize, ki ga je le-to povzročilo.

Težko je reči veliko ga je, vemo pa, da je.

In kako ga obrniti sebi v prid, da se izognemo situacijam kakršna je zdaj s Probanko in Factor banko (in ki bo z NLB in NKBM)?

Eni pravijo, da potrebujemo več nadzora. Ampak vsak dan vidimo, kako se temu izogibajo. KPK ve veliko povedat o tem, pa Wikileaks in še je takih.

Kako kapitalu, to je, pohlepu, v odsotnosti učinkovitega nadzora, nadeneš uzde?

Tako, da bo nadziral samega sebe: direktorjem, članom upravam, članom nadzornim svetom v bančnem sektorju za mnogokrat povišaš nagrade, odpravnine, odpustnine, …, – a ne za uspešnost, temveč za neuspešnost.

Prej ko začnejo s stečajem, večji kos korenja dobijo.

Če jih zares vodi pohlep, bodo zapustili ladjo še ko se jim splača, ne bodo čakali v nedogled kot pri FB in PB in tvegali manjšega izkupička.

Če tako radi talajo kredite ravno zaradi možnosti visoke nagrade ob dobrem poslovanju družbe, dajmo jim enako možnost zaslužka tudi ko bi moral potegnit’ ta kratko, pa nočejo, ker v tem ne vidijo denarja.

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/09/probanka_factor_banka.aspx
Avg 15

Tu blizu stoji malo teniško igrišče. Nič posebnega ni – dvoje mrež, peščena tla, ročni pometalec in teniške žogice na posodo.

Stoji ravno ob moji sprehajalni turi in oni dan sem naletel na zanimiv prizor. Ponavadi ljudi okoli sebe ne obrajtam kaj preveč, toda intenziteta glasov je bila premočna, da ne bi opazil. Igrala, no, prej drla drug na drugega, sta se moški in ženska; po izrečenih besedah je bilo jasno da sta bila ljubimca – on, seveda, poročen. Dolga štorija kratka: dec jo je pustil kar tam, sredi teniškega igrišča, sredi igre, celo. Kar je bila slaba ideja, ker so po njem začele leteti teniške žogice in to nič kaj nežno. Dekle je imelo impresiven servis. A je togota pokvarila njen merek, kajti letelo je povsod samo po njem ne. Nemalokrat že kar precej visoko in če ne bi bilo mreže okoli igrišča bi marsikatera žogica zletela ven in – nedvomno – tudi vame.

Pfu, sem si mislil, še sreča da imajo tako visoko ograjo!

Ta je kar impozantna. Z vseh štirih strani se dviga, takole od oka, okoli šest, sedem metrov visoko.

Pa mi je v misli švignilo: še morilci so za nižjimi zaprti!

Izkaže se, da je to – res.

Dob ima zid skupaj z ograjo največ 5.5 metrov , Koper nad 6 metrov (zgrajen kar zraven nakupovalnega središča…) , v Ljubljani pa zid z ograjo meri 5.5 do 6 metrov; močno pod evropskimi standardi.

Skratka, ljudi bolj skrbi da jim ne bi teniške žogice kam zablodele kot pa da bi ušli zlikovci najtemačnejše sorte.

Za kozlat.

Apr 11

Konec februarja je javnost presenetila anonimka da Rok Praprotnik nima zahtevanih delovnih izkušenj za delovno mesto namestnika predsednika KPK in da so z njegovo potrditvijo zatorej ravnali koruptivno bivši predsednik republike Danilo Türk kot tudi izbirna komisija ter Praprotnik sam.

Anonimka je bila tako odmevna, da jo je povzel celo bivši predsednik vlade na zaključnem govoru pred izvolitvijo Bratuvškine vlade:

V zadnjih dneh so prišli na dan tudi podatki, da je celotno imenovanje te komisije obremenjeno s kršenjem samega zakona. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa samo dva kriterija, ki sta bila itak prirejena naprej, že opravljene funkcije predsednika in namestnika predsednika komisije, saj sta ta dva kriterija, prvič izobrazba druge stopnje in drugi 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu, za katerega se zahteva takšna izobrazba. Gospod Praprotnik je diplomiral leta 2000 oziroma konec leta 2000, potem je služil vojsko, za namestnika predsednika protikorupcijske komisije je bil imenovan septembra 2010. V tem času je lahko, če je ves ta čas delal na mestih za katere se zahteva izobrazba druge stopnje izpolnil največ 9 let delovne dobe.

Nadalje je na račun tega izrekel še nekaj hudih obtožb:

Se pravi, ni izpolnjeval niti tega najbolj preprostega kriterija, in samo dva sta bila napisana v zakon zato, da bi bil imenovan. [...] In teh pet eminentnih članov te komisije ni znalo prešteti niti let delovnih izkušenj gospoda Praprotnika. Danes ta gospod Praprotnik ocenjuje ali je moja hčerka izpolnjevala kriterije, ko so jo zaposlili na nekem nižjem uradniškem mestu, s tem, da jih sam ni izpolnjeval, ko je bil imenovan v to komisijo. Tudi v konkretnem primeru bi se morala tako gospod [...] kot gospod Praprotnik izločiti iz postopka [...]  zaradi tega, ker ne samo, da je bil imenovan nezakonito, ker to takrat še ni bilo razjasnjeno, ampak zato ker, ne samo da ni zbujal videza nepristranskosti, njegovo delo na tem primeru je zbujalo videz očitne pristranskosti.

Prirejanje ZIntPK v korist Praprotnika, nevestno delo v službi (“ni[so] znali prešteti [...] let delovnih izkušenj”), trditev da Praprotnik ni izpolnjeval meril (nobenega “naj bi”, “domnevno”), nezakonitost izbora Praprotnika – dokaj načeta integriteta komisije, skratka.

Ker menim da je v javnem interesu način kako spoštujejo zakone neposredno izvoljeni najvišji predstavnik naše države z mnogoterimi pristojnostmi1 in različni predstavniki oblasti in civilne družbe2, sem za dotično zadevo zahteval3 relevantne podatke o le-tej, ki jih v nadaljevanju tudi objavljam.

Najprej očitek da sta v zakonu le dva kriterija pisana na kožo Praprotniku:

Izmed 12 prijavljenih kandidatov za namestnika je kriterije izpolnjevalo 6 kandidatov, zato ta očitek ni utemeljen.

Potem srž anonimke – delovne izkušnje Roka Praprotnika in na tem temelječa trditev Janeza Janše da Praprotnik “[meril] ni izpolnjeval”:

It teh dokazil sledi da je imel g. Praprotnik na dan objave poziva skupno do 15 let delovnih izkušenj na delovnih mestih VII. stopnje.

Tu se pojavi problem. 7. člen takratnega ZIntPK pravi:

(1) Komisija ima predsednika komisije in dva namestnika predsednika komisije. Predsednik komisije in namestnika predsednika komisije so funkcionarji.

1. člen ZJU pravi:

(4) Funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci.

Če bi bili predsednik in namestnik javni uslužbenci bi lahko delo prek avtorske pogodbe upoštevali po navodilu ministrstva za javno upravo z dne 24.8.2007, ki pravi:

4. izjemoma pa lahko oseba uveljavlja delovne izkušnje, pridobljene izven delovnega razmerja, in sicer na podlagi opravljanja dela na enaki stopnji zahtevnosti, kot je
delovno mesto, za katero oseba kandidira, čeprav take stopnje izobrazbe ni imela. V takem primeru se ustreznost delovnih izkušenj presoja upoštevaje vsebino in
zahtevnost dela, ki ga je oseba opravljala, kar je v pristojnosti predstojnika oziroma natečajne komisije ali javnega uslužbenca, ki po pooblastilu predstojnika vodi
postopek javnega natečaja.
A ker delovna mesta niso javni uslužbenci (zgoraj), tega (verjetno) niso smeli4, zato so se oprli na 3. odstavek 9. člena ZIntPK:
(3) Prvo sejo izbirne komisije skliče generalni sekretar urada predsednika republike v sedmih dneh po poteku roka iz tretjega stavka prvega odstavka tega člena. Na prvi seji izbirna komisija določi način svojega dela in če se člani izbirne komisije ne odločijo drugače, jo vodi njen najstarejši član.
Izbrali so ZUP, ki jim pušča diskrecijo prostega preudarka:
6. člen
[...]
(2) V upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu ali po predpisu samoupravnih lokalne skupnosti upravičen odločati po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon ali predpis lokalne skupnosti, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.
214. člen
[...]
(5) Če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.
Tako v poročilu pišejo da so soglasno odločili da “v delovne izkušnje štejejo [...] tudi dela opravljena na drugi pravni podlagi (civilnopravno razmerje), če stopnja zahtevnosti del, ki jih je opravljal kandidat, ustreza določilom ZIntPK”:
- kamor delo preko avtorske pogodbe nedvomno spada.
O neizpolnjevanju meril g. Praprotnika:
Državljanstvo:
Nekaznovanost:
Izobrazba:
Slika pove več kot tisoč besed; tako iz zgoraj navedenega izhaja da je g. Praprotnik izpolnjeval vsa zahtevana merila.
Nadalje, nevestno delo komisije in seštevanje delovnih izkušenj:
Akoravno niso dolžino delovnih izkušenj zapisali eksplicitno kot pri g. Klemenčiču:
mislim, da so znali izračunati koliko časa skupno določata interval od 1995 do 2006 in od 2006 do 2010. Vsekakor več kot 10 let, zato tudi ta očitek ni osnovan.
In na koncu še o nezakonitosti – iz vsega zgoraj navedenega je očitno, da je bil postopek voden zakonito, enako kot je bil zakonito izbran kandidat za namestnika.5
Pomembnejši prejeti dokumenti:
Za ostale prejete dokumente pobarajte v komentarjih.
  1. http://www.mladina.si/92635/, http://www2.gov.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/0/c2f88c891b1a5121c12569610029cd38?OpenDocument []
  2. DZ, sodni svet, Uradniški svet, CNVOS, Vlada []
  3. po ZDIJZ []
  4. kot ga ni smela ATVP []
  5. Čeravno je izbrani kandidat izpolnjeval merila striktno po ZIntPK, vseeno menim je zakon spisan pomanjkljivo. Le dva pogoja, četudi ne spisana na kožo določenemu posamezniku, sta, v luči pomembnosti boja proti korupciji, nedvomno premalo, pri čemer je drugi, o karkšnihkoli izkušnjah, preširok. Za tako pomemben položaj v neodvisni inštituciji in o tako pomembni problematiki, bi pogoji morali vsebovati vsaj izobrazbo primerne smeri (pravna smer) in izkušnje (tudi) na področju boja proti korupciji. Nadalje bi morali bolj natančno določiti postopek odločanja komisije, predvsem o uporabljenih merilih. Dober primer bi bili Standardi strokovne usposobljenosti uradniškega sveta. Skope alineje v končnem poročilu so … skope – več je verjetno v zapisnikih sej izbirne komisije, ki pa jih niso blagovolili poslati. Pritožba sledi. []
Mar 11

Oni dan brskam po internetu in naletim na revizijsko poročilo RS-RS z naslovom Pravilnost financiranja referendumske kampanje Tanje Jenko za zakonodajni referendum o Družinskem zakoniku. Dejstvo, da je pridobila le za 17 evrov sredstev mi je pravilo, da je bila zagovornica DZak. Le kdo drug kot zagovornik lahko nabere tako mizerijo? In sem šel guglat kakšne argumente so ji metali pod noge.

Oh, kako sem se motil!

Izkaže se, da je dečva pravzaprav kar precej zelo proti družinskemu zakoniku. Bolj zanimiv je pa en izsek iz soočenja na RTVSLO:

http://www.vimeo.com/39697013

Po zvočnem zapisu gre takole:

“Odločno nasprotujem zlorabi imena katoliške cerkve v povezavi z nestrpnostjo, namreč, mi ki smo proti zakoniku kakršen je bil sprejet v državnem zboru junija lani, smo bili označeni za zagamane in to z lastnim denarjem, denarjem davkoplačevalcev, poglejte si, vse inštitucije, ki zagovarjajo zakonik delajo to samo zato, ker so plačane, mi pa ki smo proti zakonu, pa nismo dobili prav nobenega denarja [...]”

Ta poved je tako neverjetna, da si zasluži pozornost – kar po delih! Pa še jaz bom malce zloben.

1.)”Odločno nasprotujem zlorabi imena katoliške cerkve v povezavi z nestrpnostjo”

Dokaj smešna trditev, ki je navadno sprenevedanje. Namreč, v zapisniku seje ŽPS z dne 30.1.2012 izhaja:

Aktivnosti:
- Družinski zakonik – priprava na referendum: akcija s podpisi za razpis referenduma
odlično uspela, nabranih 43.000 podpisov. Tiskovna konferenca v Šk. Loki uspela,
sodeloval je Škofjeloški oktet, Fantje Šubic, Tanja Jenko, narodne noše. Tanja Jenko
se je udeležila seje glavnega odbora za družinski zakonik (Civilna iniciativa), razprava
o tem kako iti naprej, s kakšnimi pristopi. Težave so s stroški in financiranjem – če je
le možno naj bi vsak prispeval po svojih zmožnostih.
Evo, črno na belem, da za Civilno iniciativo in referendumom stoji RKC. Omenjena aktivnost župnije v Škofji Loki je bila seveda tiskovna konferenca Civilne iniciative za družino in pravice otrok, na kateri je veselo pozirala kdo drug kot Tanja Jenko. Čemu bi župnija za svojo aktivnost imela “akcijo s podpisi za razpis referenduma”, če vztrajno zanika da “Katoliška cerkev ni pobudnica referenduma”? Le zakaj bi Jenkotova obveščala župnijo o stroških in težavah s financiranjem – kar lepo nakazuje čemu jamranje čez financiranje zagovornikov zakonika, spodaj – , če pa CIDPO deluje na temelju “mladih aktivnih državljanov, ki želijo prispevati k demokratičnem, pluralnemu, odprtemu in vsebinsko bogatejšemu javnemu dialogu o najpomembnejših družbenih temah” hkrati pa RKC s tem nima nič, po vrhu tega pa župnija ni registrirala svoje referendumske kampanje, da bi bila imela iniciativo (heh) za poziv k “prispevanju po svojih zmožnostih”? In zakaj bi – če niso pobudniki referenduma – razpravljali o tem “kako iti naprej, s kakšnimi pristopi” – oziroma, če se to slučajno nanaša na razpravo v CIDPO, zakaj se je to posredovalo župniji -, če pa oni s tem ja niso imeli nič?
Da se je Jenkotova udeležila “seje glavnega odbora za družinski zakonik (Civilne iniciative [DPO])”, mislim da ni poročal noben medij – torej gre za podatek, ki ga je lahko sporočila le Jenkotova sama.
Da Tanja Jenko ni samo nek kurirček jasno kaže tale izjava za javnost CIPDO , katere del se glasi, citiram:
Za morebitne izjave v zvezi z odzivom Civilne iniciative na določitev datuma referenduma vas prosimo, da se obrnete na gospo Tanjo Jenko, tel. št. 040 191 517.

kot tudi ostala dogajanja v zvezi s CIDPO (pozorno glejte slike). Iz tega izhaja, da je Jenkotova v bistvu nekakšen piarovc CIDPO – kar pomembno mesto v iniciativi, bi se reklo.

Da tako postavljena oseba informacije o delu neodvisne iniciative sporoča kar župnijskemu pastoralnemu svetu ni in ne more biti naključje.

prispevku na 24ur.com ob aktivnosti omenjene tiskovne konference rečej kar “Aleš Primc s svojimi prostovoljci”.

Prostovoljci? Ha-ha. Prej prikriti agentje RKC.

Ker smo vzpostavili zvezo RKC = CIDPO, moramo samo še vzpostaviti zvezo CIDPO = nestrpnost. Pri tem nam bo pa pomagala kar svetovna javnost.

Ergo, RKC = nestrpnost.

2.) “namreč, mi ki smo proti zakoniku kakršen je bil sprejet v državnem zboru junija lani, smo bili označeni za zagamane”

To se verjetno nanaša na plakatiranje ob izidu knjige Obrazi homofobije. Odgovor na to je napisan na Odprtem blogu, zato ga bom kar citiral:

Če kdo meni, da mu plakati sporočajo, da je zagaman, potem je to neverjetni Freudovski obrat, kjer se nestrpnež prepozna v nečem še preden nanj pokažeš s prstom. Še več: nekdo, ki bi trdil, da mu plakat sporoča, da je zagaman, bi hkrati trdil, da je proti raznolikosti – torej proti strpnosti, vključevanju … ali konkretneje: da je za rasizem, za ksenofobijo, za homofobijo, za seksizem in kar je še takega. Ujel bi se torej v lastno zanko.

Ni kaj za dodati, kajne?

3.) “in to z lastnim denarjem, denarjem davkoplačevalcev, poglejte si, vse inštitucije, ki zagovarjajo zakonik delajo to samo zato, ker so plačane, mi pa ki smo proti zakonu, pa nismo dobili prav nobenega denarja”

O, ne, saj ni rekla magične besede zveze na d, po kateri vsi drugi argumenti izzvene – davkoplačevalski denar, namreč!

Hecno je to slišati, ko je pa župnija, katere agent je Jenkotova (utemeljeno zgoraj), če si pogledate, do marca 2012, ko se je končala referendumska kampanja, dobila okroglih 134k€ davkoplačevalskega denarja, zavod, ki ga je dotična župnija ustanovila pa več kot milijon in pol evrov!

Nadalje se pritoževanje o nefinanciranju sliši malo hinavsko tudi vsled tega da je brezplačno – na stroške davkoplačevalcev! – oglaševala v Medvodah, KomnuOrmožu, na Vranskem, v Logatcu, v Sežani, v Divači, pa morda še kje.

V oči zbode tudi, da je dobrega pol leta po referendumu na predlog članice ŽPS Stara Loka vodja bralnega krožka.

Proračunski denar ni več smrdel?

Dec 17

S spletne strani Državne volilne komisije:

Volilna udeležba je bila 42,07%.

Žalostno je, da smo iz visokih malo manj kot sedemdeset odstokov padli na dobrih štirideset.1

Še bolj žalostno je, da se več kot polovica volivcev ne zmeni za to, kdo bodo sodniki ustavnega sodišča, ki varujejo z Ustavo zagotovljene pravice vseh državljank; kdo bo informacijski pooblaščenec, ki skrbi, da naši osebni podatki ne pridejo v neprave roke in ki bdi nad dostopnostjo informacij, do katerih smo državljani upravičeni; kdo bo varuh človekovih pravic, ki opozarja, daje pobude za spremembe predpisov, predlaga vrnitev škode v primerih človekovih pravic; kdo so člani računskega sodišča, ki zagotavljajo, da država z davkoplačevalskimi sredstvi ravna gospodarno, zakonito in transparentno; kdo so predsednik ter namestnika komisije za preprečevanje korupcije, katere delo niti ni potrebno omenjati; kdo bo zasedel skoraj polovico sedežev v sodnem svetu, ki neposredno vpliva na sestavo sodstva in njegovo učinkovitost; kdo bo guverner banke slovenije in kdo člani njegovega sveta, ki skrbe za stabilnost bančnega in s tem gospodarskega sistema ter za prihranke ljudi; in kdo bo slovenski sodnik v ESČP, ki ga verjetno poznate po tem, da vsak teden naloži sloveniji kazen in/ali ukrepe ker je trajalo sojenje popolnoma predolgo.2

Vse te osebe namreč predlaga ravno predsednik RS.

Ne velja pozabiti, da lahko ta zahteva tudi sklic izredne seje državnega zbora3 in predlaga da ustavno sodišče poda mnenje o ustavni skladnosti mednarodne pogodbe – še pomnite ACTA? Da predlaga tudi prvega kandidata za predsednika vlade, mi verjetno ni potrebno opominjati.

Na žalost se kaže enaka slika je z državnozborskimi volitvami.  85-odstotna udeležba ob začetku nove države se je v pičlih petih mandatih znižala na 65 odstotkov; leta 2004 je bila še za pet nižja. Ena tretjina volivcev se že osem let ne ukvarja z vprašanjem koga voliti za obče dobro.4

Nič drugače ni tudi z lokalnimi volitvami; so tam nekje kot predsedniške. Če smo imeli v prejšnjem tisočletju vsaj več kot polovično udeležbo, se moramo zdaj zadovoljiti z dvopetinsko.5

Referendumi prav tako kažejo dokaj klavrno stanje: od enajstih izvedenih imajo udeležbo nad 50% le trije, ostali so vsi celo pod štiridestimi odstotki udeležbe.6 Posvetovalni je pa sploh šala s komaj dvomestno udeležbo.7

Ljudska zakonodajna iniciativa? Izmed tisočev zakonov v zadnjih 20 letih smo volivci podali zakonskih predlogov le – sedem.8 Od teh sta bila sprejeta samo dva, ki sta bila minorni spremembi, in vložena zavoljo partikularnih interesov (ŠOS, OZS9 ).

Morda pa to leti na pripombe, ki jih volivci pošiljajo na predloge takšnih in drugačnih predpisov in mnenja, ki jih povedo na javnih predstavitvah mnenj v DZ10, a se jih potem gladko ignorira?

Za začetek lahko pogledamo zadnja primera, ki bi morala glede na svoboščine ki jih ogrožajo izzvati precej pripomb: neustaven vpogled v podatke lastnika mobilne številke11 in predlog za ustavno spremembo omejitve referendumov12. Pripombe na ZEKOM-1 ni poslal niti en volivec; poleg predlogov gospodarskih interesnih združenj, ki so seveda varovali svoj peskovnik, je glavno besedo o naši zasebnosti peljala informacijska pooblaščenka. Na omejitve referenduma v ustavi so poslali, izmed civilne družbe, pisno mnenje le najhujši troli ta hip ( iniciativa KZOURS (Novak, Kovačič, Šiško, Stres)13 in Primc (24kul) ter Babič (ne sprašujte)). Na javni predstavitvi mnenj se je sicer zglasilo 19 razpravljajočih14, a če ne štejemo prej omenjenih15 – in vseh poslancev (Kociper, Veber, Prevc), članov političnih strank (Hanžek, Majhenič, Dular), vladnih nameščencev (Gaiser), javnosektorašev (Koršič, Kaučič, Kristan), wannabe politike (Kogej), še več trolov (Hergula) – nam ostane le en sam zaskrbljeni volivec.

Pa na tisoče peticij, poslanih v DZ? Če ne bi bile večinoma jamranje nad osebnimi problemi16 – kazenske zadeve in stanovanjski spori so drugi in tretji na lestvici …17 – in če ne bi število padalo18 ter je ne bi na vse pretege zlorabljali za traparije19, bi očitek neposlušnosti volivcem morda zdržala.

Kaj pa portal predlagam(j).vladi? V prvih dveh letih((november 2009 – oktober 2011)) je uporabnikov bilo res že šest tisoč, a je kakšen predlog podal le vsak tretji; povprečno je uporabnik komentiral le dvakrat, glasoval pa samo trikrat.20 V zadnjih dveh letih se je število predlogov zvišalo za borih sedemsto – le za tretjino povprečja prvih dveh le t((http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2011/110217_predlagam.vladi.si_porocilo.pdf)).21 Petina predlogov so tako ali tako trolanje in traparije22, od petstotih predlogov, ki so bili izglasovani, pa je kar polovica že bila v veljavi oziroma v implementaciji, kar veliko pove o (ne)informiranosti uporabnikov.

Pa teženje ministrom, vladi, poslancem prek pisem, e-pošte, tviterja, FB, itn.? O tem ne najdem nobene pametne statistike, najdem pa podatke da mladina zelo rada podpisuje peticije in razgraja na cestah ter trola po forumih; kontakiranje politika jim je zadnja briga, le malo preden gredo grafitirat.23 Zanimivo je tudi, da so precej navdušeni nad socializmom…24

Da na hitro povzamem: pametna uporaba demokratičnih vzvodov, s katerimi izbiramo – oziroma vplivamo na – odločevalce in nadzornike je porazna, potem se pa deremo po ulicah da “politiki nikogar ne poslušajo”, “dol s korupcijo!” in “človekove pravice!” ter “tajkune zapret!” pa “reformirat sodstvo!”?

Ni to – ignoriranje demokracije na eni strani in pozivanje k upoštevanju taiste demokracije na drugi – nekako popolnoma shizofreno?

Skratka, treba bo zaužit malo žgancev, špinače in nutele ter se vzet nazaj v roke pa končno začet resno politično participirat v vodenju države.

[Seveda polno linkov zdaj ne dela, ker je spletna stran DZ božjastna. :|  Probejte reverzno poguglat, če se vam da; meni se ne. ]

  1. 68% @ 1997; 72% @ 2002; pod 60% @ 2007 []
  2. sodnike Ustavnega sodišča, člane Računskega sodiščaInformacijskega pooblaščencaVaruhinjo človekovih pravic, guvernerja Banke slovenije in kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravicepet članov sodnega svetapredsednika ter namestnika Komisije za preprečevanje korupcije. []
  3. Povezava []
  4. 85% udeležbe @ 1992do 2004 @ 60%. 63% @ 200865% @ 2011 []
  5. 58% @ ‘98več kot 50% @ 2006malo nad 40% @ 2010 []
  6. sprememba volilnega sistema v DZ @ 37%financiranje izgradnje TET3 še deset odstotkov manjzdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z medicinsko pomočjo @ 35%železnice in telekomunikacije @ 30%, tehnični zakon o izbrisanih @ ~30%, družinski zakonik @ ~30%, o RTVS @ ~30, zavarovalnice @ malo pod 60%, EU in NATO @ ~60% , o delovnem času trgovin @57.5%. []
  7. o pokrajinah @ 11% []
  8. Raziskovalna naloga ZAKONSKA LJUDSKA INICIATIVA ; Vprašanja novinarjev – izberi Ljudska zakonodajna iniciativa []
  9. Raziskovalna naloga ZAKONSKA LJUDSKA INICIATIVA []
  10. 46. člen poslovnika DZ ; v petih mandatih (prvi je prazen) jih je bilo okroglih 99 []
  11. 7. odstavek 166. člena ZEKOM-1 []
  12. Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije []
  13. Spletna stran []
  14. Zapis javne predstavitve mnenj []
  15. http://www.youtube.com/channel/UCAD8Zv4d6QtVFQxpQASSCUQ/videos?view=0 []
  16. V državni zbor prihaja vse manj peticij []
  17. Peticije, izvleček []
  18.  PODATKI O DELU DRŽAVNEGA ZBORA V MANDATNEM OBDOBJU 2004-2008 V PRIMERJAVI Z MANDATNIM OBDOBJEM 2000-2004 ; peticije, izvleček []
  19. http://www.delo.si/novice/politika/komisija-dz-se-je-seznanila-s-peticijo-proti-financiranju-verskih-skupnosti.html []
  20. http://www.slideshare.net/cookie555/edem-11-ukom []
  21. http://predlagaj.vladi.si/webroot/idea/list_ideas []
  22. http://predlagaj.vladi.si/webroot/idea/list_ideas/list_all_rejected []
  23. Mladina 2010, stran 164.  []
  24. Mladina 2010, stran 159.  []
Dec 11

Včeraj sem dobil e-pošto s precej … recimo temu zanimivim sporočilom. Ker danes po hitrem guglanju izgleda da še ni objavljen javno, ga limam semkaj, saj menim, da je potreben razprave:

Spoštovani!

Prejšnji teden sem zasledila novico, da bodo v Svet za družino imenovani Aleš Primc, France Cukjati in Tomaž Merše, ki bodo med drugim pripravljali spremembe novega družinskega zakonika. Gospoda Primca zelo cenim, saj je bil edini ki se je aktivno zoperstavil homoseksualnemu lobiju. Kot berem, se rok za spreminjanje družinske zakonodaje izteče šele marca, zato naj Vam za morebitno vključitev v nov predlog zakona predlagam nekaj idej, za katere mislim da bi morale biti v zakonu:

  1. Za prave družine! V primeru enostarševskih družin (vsaka četrta oz. 25%): materam samohranilkam naj se določi, da si morajo v enem letu od sprejema novega zakona poiskati moža oz. očeta za svojega otroka. Vkolikor jim ne uspe, se jim pod nadzorstvom lokalnega CSD določi partnerja na način, da se jim najprej predstavi polnoletne kandidate v bližini stalnega prebivališča, ki ga vseizberejo same. Če ni nobenega primernega kandidata, se jim predstavi ostale polnoletne kandidate iz cele Slovenije. Če še po tem ni primernega kandidata, se jim primernega kandidata določi z žrebom. Smiselno enako se uporablja za primere očetov samohranilcev.
  2. Za več pravih družin! Vsem razvezanim se v enem letu po sprejemu zakonika smiselno uporabi prejšnjo alinejo. Enako velja za vse razvezane, če se je razveza zgodila po tem datumu. Ta alineja se za posameznega odraslega uporabi največ trikrat. Šteje se, da je oseba bila podvržena tej alineji če je bila razlog za podano zahtevo razveze oz. če je sama podala zahtevo za razvezo. Če oseba preseže omejitev, se zanjo uporabi 10. alineja.
  3. V dobrobit otroka! Zoper ugrabitelja otrok (302 @ 2011) se takoj uporabi najhujša možna kazen po zakonu. Po končani kazni se zanje predpiše obvezno udeležbo delavnic o spoštovanju v družini. V primeru da ga zakonec oz. partner ne želi nazaj, se zanj uporabi 10. alineja.
  4. V dobrobit otroka! Zoper nasilneže v družini (2344 @ 2011) se takoj uporabi najhujša možna kazen po zakonu. Po končani kazni se zanje predpiše obvezno udeležbo primernega svetovanja: v primeru alkohola oz. zasvojenosti se predpiše odvajanje in obvezno obiskovanje primerne terapevtske skupine. Če je bila oseba nasilna zaradi neobvladovanja jeze se ji predpiše terapijo o obvladovanju jeze. Glede na težo storjenega nasilja, se lahko predpiše začasno bivanje na drugi lokaciji dokler oseba ni ozdravljena. Ne glede na prejšnjo določbo lahko v dobrobit otroka oz. družine le-ta lahko obišče osebo, ki je bila nasilna, vendar le pod strogim nadzorstvom in s prepreko ki preprečuje kakršenkoli fizični stik med obiskovanim in obiskovancem. V primeru več kot dveh kazni se za nasilneža uporabi 10. alineja.
  5. V dobrobit otroka! Zoper nasilneže nad mladoletniki (694 @ 2011) se takoj uporabi najhujša možna kazen po zakonu. Avtomatično se mu razveže zakonska zveza; polno skrbništvo dobi njegov (bivši) zakonec; v primeru samohranilca se otroku z žrebom določi novo družino. Prepove se mu približevanje otroku/om. Zanj se uporabi 10. alineja.
  6. V dobrobit otroka in družbe! Zoper krvoskrunce (1 @ 2011) se takoj uporabi najhujša kazen po zakonu. Poleg tega se storilca obvezno še kastrira oz. sterilizira. Hkrati se mu doživljenjsko prepove delati z otroci oz. mladoletniki. Enake kazni se uporabijo za storilce KD posilstva, spolnega nasilja, spolne zlorabe slabotne osebe, spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajstih let in KD pridobivanja oseb, mlajših od petnajstih let, za spolne namene (~400 @ 2011). Zanje se uporabi 10. alineja.
  7. V dobrobit otroka! Neplačevalcem preživnin (2734 @ 2011) se takoj zarubi premoženje v dolgovanem znesku. Vkolikor premoženja ni, se zanje uporabi 10. alineja.
  8. V dobrobit otroka! HIV pozitivnim staršem se takoj odvzame otroka/e in se jih po sistemu žreba da v posvojitev drugi družini. Za osebe iz prve povedi se uporabi 10. alineja.
  9. V dobrobit družbe! Za neplodne osebe, homoseksualce oziroma vse, ki zaradi kakršnekoli okoliščine ne morejo imeti otrok po naravni poti se uporabi 10. alineja.
  10. Za prihodnost Slovenije! Družini oz. otroku neprimerni osebi se odvisno od primera predpiše oznaka, ki jo morajo v javnosti venomer nositi na dobro vidnem mestu. Nadzor nad to alinejo vršijo organi pregona.

Upam, da boste v dobrobit družin, otrok in slovenske družbe na splošno upoštevali te predloge in jih vključili v zakon.

Lep pozdrav,

ga. Wololo Trololo

A se še komu zdi da je tale gospa Trololo enmal prizadeta in da je lov na čarovnice v imenu  ”dobrobiti otroka, družin in prihodnosti” enmejčken presegel meje?

A wicked mind