[Huh, čist pozabu, da sem o Matildi že pisal, LOL. Needitirana.]

Throught the night it creeps,

Through the night it sleeps,

In the shadows it is hidden

From the light it is forbidden.

It dwells in the darkest spaces,

And until the men’ll dissapear,

Until the last voice it’ll hear,

It’ll keep going through the spaces.

Searching for its real face,

A face so horrible, yet so kind,

A face it should not find,

But , that we must bear in mind:

It wants us no harm.

When your life is at an end,

Have no fear, just take his hand,

For it just wants to take you

                              to the seven seas

For Grim Reaper

                                His name it is

[Kao himna na koncu osnovne. Nič ni bilo iz tega.]

Skupaj smo prišli,

in skupaj bomo odšli.

Mučne šolske ure

smo skupaj prebrodili,

pa vendar,

veliko novega se naučili.

Sedeli smo tiho in spokojno,

a v glavah divjali bitko vojno.

Učiteljev nismo poslušali,

rajši s telefoni se igrali.

Med odmori zbijal šale,

ter se smejali ko pujsi sredi štale,

vmes nekaj plakatov naredili

in se v Kavalu kdaj poveselili.

Ti časi kmalu bodo mimo,

a mi se tega ne bojimo;

lepe spomine na na pretekla leta bomo imeli,

ko bomo vsak na drugem koncu mesta sedeli.

V šoli bo čez počitnice spokojen mir,

potem se spet slišal bo novih učencev dir.

Skupaj bomo odšli,

kakor pred leti smo prišli -

tiho in spokojno,

mirno in dostojno.

[needitirano]

[Najboljša evah. Originalno 'Brez naslova'. Needitirana.]

 Gledam…

In vidim, kako jim iz rok visijo debele, črne aktovke

- a jaz nimam v rokah nič

In vidim, kako se jim čevlji lesketajo na soncu

- a jaz že vidim svoje prste na nogah

In vidim, kako jim zlate kravate visijo z vratov

- a jaz niti ovratnika nimam

In vidim, kako so jim hlače premajhne

- a jaz moram uporabljati pas

In vidim, kako se jim diamantni prstani bleščijo na rokah

- a jaz niti poročnega nimam

In vidim, kako se peljejo v limuzinah

- a jaz grem povsod peš

In vidim, kako vodijo ob sebi lepa dekleta

- a jaz vsak teden nosim cvetje na grob

In vidim, kako so njihovi obrazi ena sama praznina

- a jaz se jim smejim na ves glas

Gledam…

[Prešernov Povodni mož, v prispevku 24ih ur, LOL . Napisal za šolsko nalogo. Needitirano.]

Se je tragedija zgodila,

kot še nobena takega stila,

so ubili punco zalo,

ali je manjkalo čist za malo,

pa bi načrt šel po zlu,

če bi se kedo zoprstavu mu.

Torej, kaj se zgodilo je,

še vedno nam jasno ni,

vsi veseli so bili,

pa vendar nobeden opazil ni,

da Uršika ni plesala,

osmo uro je čakala.

So fantje okoli nje hodil,

za ples so jo prosil,

pa vsem je rekla Ne!,

Ne!, Ne!, Ne! in Ne!,

So od nje odšli dolgih nosov,

nihče ni sreče mou.

Nakar sam zlodej prikazal je,

ki ji žalostno srce ukradel je,

kot da v nezavesti je bila,

in se vsega ni zavedala,

sta skupaj zaplesala.

Hitreje, hitreje! ji na uho je šepnil,

ko proti bregu z njo je krenil;

trikrat sta se zavrtela še;

a ko ura dvanajst je odbila,

skupaj v Ljubljanico sta skočila.

Tam ju je življenjska sila

tragično zapustila.

Z brega Ljubljanice,

za 24 ur,

Ferdo Piškur.

[Še en haiku. Needitan.]

Nočni sprehod,

zavijanje volkov –

polna luna.

[Haiku. Kao. Needitirano.]

O moj bog!

se iz ust zasliši -

mrak noči.

[Best of, I figure ]

življenje trpeče

sanje boleče

duša nemirna

tišina predirna

sreča opoteča

žalost moreča

ljubezen strta

srca potrta

glas pokončen

molk neskončen

senca dneva

čas odmeva

obup prevzame

smrt ostane

 [needitirano]

[Tale mi je zelo všeč.]

What people have become,

I hate to realize.

What future brings,

don’t want to emphasize.

If death’s to come tommorow,

so it be.

All I want from you,

is to worship me!

[needitirana]

[Zakaj sem to napisal, ne povem. ]

Vesel sem, da živim.

Vesel sem, da vidim živeti tebe.

Vesel sem, da te poznam.

Vesel sem, ker ostajaš tam.

Vesel sem, ker supaj sva hodila.

Vesel sem, da me ne boš pozabila.

Vesel sem, da sva se sploh spoznala.

Vesel sem, da prijatelja bova ostala.

Vesel sem, ker vem, da umrl bom srečno.

Vesel sem, ker se bom spominjal nate, večno.

Vesel sem, da živiva.

[needitirana]

[Spisano med enim šolskim odmorom, I think. Večna vprašanja o drogi...]

Al’ ga pohaš al’ pa kadiš,

vseen je na kermu svetu žviš,

vsak svoje ma težave,

a se jih ne more rešt brez -

trave!

Travca zelena ta prava je stvar,

prov za n’benga druzga ti ni mar,

ko ti na kurac gre da doma težijo,

in nč delat ne pustijo,

edin praskaš se lohk sam po k***u,

in si zadovoln šele, ko veš da ti ne smrdi po Jurcu.

Naenkrat se spomnš čist neki bednga,

greš na streho bajte,

in zavpiješ na ves glas za ta boljše cajte:

Svet je lep,

ko si zadet,

dol ti maha za vse na tem svetu,

edin na travo si se navezu

na tem k******m planetu!

Najbl na k***c mi grejo froci,

k misljo da so že velki otroci,

me vprašajo, če prodam en gram,

a jst enostavno odpravm se stran;

njim že ne bom prodajov,

se je že zgodil,

da je naša ulca bla priča več pokolov

Te pošiljke rajš namenm za une zblojence,

k jih srečam usred bolnce,

se skp pod mostom dobimo,

spijemo kej in se poveselimo.

Zravn kšn kotlet spečemo,

in kej tacga rečemo:

Svet je lep,

ko si zadet,

dol ti maha za vse na tem svetu,

edin na travo si se navezu

na tem k******m planetu!

 [NOTE:needitirano]