Tech Arhiv

Apr 15

FPP? Box?

V SLO?

Anyone?

Pretty plz, with cherry on top?

Jan 27

Nisem Apple fan, ampak za tole pa lahko rečem samo:

SLJIIIIIIIN!

Sep 10

Žur.

Hihi.

Sep 06

Zavoljo širokega nabore tako ali drugače no-or-very-little-strings-attached programske opreme (freeware, free, open source, closed, proprietary, etc software) sem preimenoval projekt v Zbirka Informacij uPorabniške Programske Opreme, oziroma ker ZIPPO, saj tako zaobjamem veliko več aplikacij, kot samo le odprtokodne.

Spremenjena naslovna stran:

Takole pa izgleda seznam Internetsnih brskalnikov:

:)

Avg 28

aka Zbirka Odprtokodnega Programja in Informacij.

Naslovna stran:

Vem, vem, da obstajata COKS in Šoupek, ampak mislim, da jih čez teh cuteness, Big Colorfull Batnz(TM) in wiki-all-you-can-edit tip strani, ni; sploh za Windowsaše. :P

Tole je bolj en poskus iz čistega dolgčasa, nek POC, če bo sploh zaživelo, ne vem, Dokuwiki je dokaj Zaheban(TM) za hekat, ena suuuuper stvar ne dela sploh, nekaj je narejeno neintuitivno za popizdit, povrhu pa teži še JEBENA WIKI SINTAKSA, TEŽIIIIIIII !

(¬.¬)

Maj 08

O ne, ne gre za zdravila.

Gre za to, da so Level One-ti (hehe, oneti) v svoj brezžični ruter WBR-3408 (ja, v1; zdaj vidim, da so tudi v2 začeli delat) zapakirali kar Sercommov (sedaj že davno pozabljen) generični dizajn, IP806SM, vanj pa priložili le malo prebarvan firmver, ki je bolj za en kurac, jaz pa sem ga hotel enmajčkn potvikat. A glej ga zlomka, objavili kode pod GPLjem niso. :(

A nič bati se: ker je IP806SM v svoje škatle tlačilo tudi nekaj drugih proizvajalcev, ni gmah, da se ne najdejo kakšni drugi kompatibilni, spedenani skupki kode.

In so se res!

Taisti, ki domuje v Linksysovem WRT54GCju!

No, tako gladko spet ni šlo. Vključevalo je spreminjanje slike v HEX – eee, editorju? – in povlek taprave verzije kode (na eni ni delal wifi, na eni net, tretja ne spljoh), pa to, da sem ga zaceglal (brickal) tudi ni baš pomagalo.

:)

No, zdaj furam firmver verzije 1.01.0 WRT54GCja številke 2.0.

Edino kar je, je to, da so porti obrnjeni na glavo (kvajt lol, jes :) ) pa morda se mi zdi, da je za en itsi-bitsi odtenček bolj vroč.

Feb 18

[Pozor! Ekstra veliko preveč teksta! Pozor!]

Udaren naslov, ni kaj. :lol: Ne se bat, tak je z razlogom.

Zdaj se bralec sprašuje, o kakšni shrambi govorim. I, o domači! In kaj za njo potrebujemo?

Dvoje: kišto ter programsko opremo, na kateri bo vse skupaj teklo.

V pričujočem zapisu tako podajam nekaj splošnih smernic ter koristnih nasvetov, če slučajno razmišljate o nakupu česa podobnega.

Pa začnimo.

Kišta

Ohišje

Odvisno od vaših potreb. Za konzervirance so primerna najmanjša, ki podpirajo do največ dva diska; mnogo jih ima že pridodan napajalnik, a so kompatibilne matične plošče (miniITX) zanje redke in drage, pa tudi sama ohišja so med najdražjimi. Kdo bi vedel. Za stiskače so prava izbira ohišja, ki imajo prostora za matične plošče velikosti microATX. V njih je prostora za do štiri pogone, en gor, en dol. Za komotlih pucače so najboljša izbira gorostasi, ki vase sprejmejo vse veličine do formata ATX, kateri včasih merijo tudi do pol metra v globino, prav toliko v višino in dobrih dvajset centimetrov v širino. Ta so, seveda, najprostornejša, njihova cena pa je odvisna od raznih priboljškov, kot je brez-orodno nameščanje pogonov in diskov, prozorna stranica, dodatni ventilatorji, priključki na sprednji maski in podobno. Ti imajo povečini od štirih prostorčkov za diske naprej ter, večinoma, štiri odprtine za sukalnike Bluray/DVD/CD ploščkov. Ne pozabite niti na primerno zračenje; minimum sta mešalo pred kletko(ami) z diski, ki vpihuje hladni, in vetrnica na zadnji strani, ki izpihuje topli zrak. Pri njih velja reklo večje je boljše; ne spuščajte se v nakup takih s pihali manjšimi od dvanajstih centimetrov. Manjši ko so, nižji pretok imajo pa še glasni so kot turbina.

Napajalnik

Če ne bodeste iskali tretje vrste, ne potrebujete ravno megavatne beštije. Priporočam kakšno polovico tega, če pa imate v planu (raz)širiti vašo shrambo, vzemite kakega z močjo okoli treh četrtin tisočice. Polmegavatni usmernik naj bi zadostoval za do okoli 6 trdih diskov – porabo si lahko izračunate tudi sami. Glejte, da izberete takega z veliko SATA priključki – pretvorniki delajo le gnečo – in po možnosti takega, ki ima možnost t.i. modularnega kablovja, to je, da priključite le toliko kablov, kot jih potrebujete. Za permanentno prižgano kišto pa priporočam, da si ogledate napajala, ki imajo visok izkoristek – v recesiji se pozna vsak cent ;) – le-ta se označujejo z znakom 80PLUS. Spisek je na enako poimenovani spletni strani. Takenako se splača gledati tiste, ki so hlajeni z večjimi ventilatorji, vsaj dvanajstcentimetrskim. Seveda ne pozabite na primerno garancijo, eno leto je blažev žegen.

Matična plošča

Denar bodeste lahko pustili le trem podjetjem AMDju, nVidii ter Intelu; VIIne matične se mi zdijo malček predrage za namen, povrh so kronično podhranjene in nepripravljene na razširitve. SiSove rešitve se opuščajo, nazadnje sem ga srečal pri prvi verziji Little Valley, ki pa je tudi že skorajda utonila v pozabo.

Pri AMDju kaj veliko izbire ni; v ospredju je ležišče AM2. Trenutno najboljša kombinacija je čipovje 780G(V)/SB700, ki ponuja 6x SATA (Gigabyte trmasto vztraja pri 5xSATA in enem eSATA priključku), do 12 USBjev in firewire ter vgrajen grafični čip, ki slovi po svoji nizki porabi, zatorej porabi zelo malo elektrike. Dobra izbira v tem razredu je ASUSova matična plošča M3A-H/HDMI. Za tiste, z manj diski in večjimi prostorskimi omejitvami, je izbira precej omejena, microATX matičnih plošč ni na pretek. Super izbira se mi zdi Foxconnova A74MX-K, ki vsebuje mlajšega bratca od 780G, 740G. S štirimi konektorji SATA in troletno garancijo se mi jako dopade. Na trgu miniITX plošč je izbira še bornejša, tako da jih je potrebno iskati praktično z reflektorjem in/ali teleskopom.

nVidia izdeluje čipsete za oba tabora, tako za AMD, kot Intel, pogosto kar enake za oba. Pod alpami so prvi dostojno zastopani z modeloma Geforce 8200 in 8300, dočim so starejši čipseti primerljive serije 700, dokaj dragi. Konkretni zastopnici prvih dveh sta ASUSOVI M3N78 in M3N-H/HDMI, medtem ko je na Intelovi strani ponudba precej porazna.

Intel že nekaj let goni svojo s ležiščem LGA775 in spremljajočim, a pregovorno dragim asortimanom plat. V standardni ponudbi tretjim ponudnikom so aktualni čipseti serije 40, pri katerih pa velikih razlik ni opaziti, večinoma se razlikujejo vgrajeni grafični čipi, ki pa so še vedno inferiorni AMDjevi in nVidiini ponudbi. Izmed njih obeta MSIjeva NEO3-F temelječa na čipsetu P43, ki je z nizko ceno in osmimi SATA priključki pravi zaklad, le vedite, da ne vsebuje grafičnega čipa, zato se splača vzeti eno risalo pikslov nižjega razreda, če vam pa kje v kotu leži kakšna kartica še na PCI vodilu, uporabite kar tisto. Za povprečneže: če nočete denarja zapravljati za dodatno grafično kartico bi vam priporočal Gigabytovo GA-EG43M-S2H, sicer … hm, poceni srednjih plošč z novejšimi čipi in brez integrirane grafične ni opaziti.
Za najmanjše je tokrat poskrbljeno bolje kot pri konkurenci, saj se nekaj plošč celo (z)najde na policah, a so njihove cene v višavah, povrh pa večina temelji na predpotopnih čipsetih. Poslednja izbira bi bila tudi Little Falls (ali dvojka), a kaj, ko je ideja že v osnovi sfaljena, saj so s procesorjem, ki porabi borih 2.4W (dualcore: 8W), spojili čipset, ki porabi vsaj dvajset njih!

Kot vedno, kupujte glede svojih možnostih, po pameti, z denarnico in ne pozabite gledati na garancijo. :D

Procesor

Thja, Intel ali AMD, ni druge, za VIO smo rekli, da ima precej švoh matične plošče. Zadostni bodo silicjevi možgani predzadnjih generacij; denarnico vahtajte za tiste, ki pravijo, da so “Low Voltage” (porabijo manj energije) in take, katerih TDP (se manj grejejo) je manjši od 65W. Dobro izhodišče za te informacije je Wikipedia. Spisek Intelovih ter AMDjevih.

V taboru velikega Ija so prava izbira varčni Celeroni serije 4XX, dvojedrni Celeroni serije E1XXX ali modeli Pentiumi serije E5XXX, z enako okleščeno porabo. Prvih je v kokoški dokaj malo, saj se jih pogosto nadomešča z dvojedrnikimi istega razreda. Če hočete večjo računsko moč, si oglejte že omenjene Pentiume v 45nm tehnologiji, kar jim omogoča še nižjo porabo od predhodnikov ali pa njihovo malce starejšo izvedenko, E2200, saj je nekaj fičnikov cenejša.

Pri puščičarjih so možnosti precej omejene, večinoma zaradi starih zalog in manka ponudbe. Enojedrni Semproni so na koncu svoje poti, dvojedrnih se skorajda ne dobi (Slovenija, to), novi so napovedani šele za prihodnost, Athlonov nizke porabe je nekaj malega. Skoraj enako je z močnejšimi Athloni X2 varčnih serij BE ter e. Ejev je komaj za vzorec, medtem ko so prvi kar izginili s polic.

Vsi škatelni modeli imajo po tri leta garancije in priložen hladilnik, zaradi nizke porabe pa tako ali tako ne oddajajo veliko toplote, zato nekih godzilastih kep bakra ne potrebujete.

Pomnilnik

Pri njemu kakšnih velikih razlik glede zmogljivosti pri različnih proizvajalcih ni zaslediti, če le niste tr00 geek, ki hoče iz mašine izstisniti poslednji megaherc. Če bodeste na strežniku streamali vsebino preko mreže na drugo premikalo bitov ali poganjali kakšno drugo intenzivno aplikacijo – iskanje malih zelenih, zlaganje proteinov, kodiranje videov, vzemite palčko z 2GB (seveda takega, ki ga podpira matična plošča, zadnje leto ali tri je to DDR2), sicer bo potrebam zadostil en giga. Če bo strojček tekel 24/7 se splača vzeti takšnega, ki ima čez spominske čipe prilepljena hladilna rebra, saj tudi njim škodi dolga izpostavljenost visokim temperaturam. Nič ni narobe tudi, če vzamete par, saj s tem izkoristite t.i. dual channel tehnologijo.

Diskovje

Tu velike izbire niti ni. S svojo tihostjo, zaneslivostjo, prostornostjo, majhno porabo, bonbončkastimi fičrji in radodarno garancijo je WDjeva Zelena serija diskov pravi izbor. Dobi se jih v sodobno standardnih kapacitetah, pa vse tja do dveh terabajtov! Samo, ne sprašujte za ceno. :)

Enote

Če vam mrgoli starih DVDjev/CDjev z domačimi videi/slikami/dokumenti se morda splača vzeti en DVD-RW,  sicer pa jih lahko kopirate na strežnik s kakega drugega računalnika, kar preko mreže. No, operacijski sistem morate tako ali tako namestiti s CDja, zatorej le pobrskajte malce po predalih, če se vam kje morda čisto slučajno kakšen skriva. :)

Dodatki

Splača se imeti nekaj dodatnih ventilatorjev, ki v škatli poskrbijo za ugoden prepih, za paranoike pa bodo nedvomno v poštev prišla dodatna oprema bodisi v obliki zunanjih ali mrežnih diskov za offline varnostne kopije, do raznih obtežilnikov za mafij… eehm, brezprekinitvenih napajanj in čisto navadnih prenapetostnih podaljškov, ki bi jih moralo že zaradi nevarnosti udara strels mrgoleti po hišah.

Programska oprema

Microsoft Windows Home Server, ni druge. Saj vem, fanbojizem, pa “kaj pa Linux, Samba, itd”? Eh. Ne da se mi bucat še s tistim. WHS – je trotlzihr. Meni bi bilo vseeno, če bi namestil Amahi, ki je odprtokodna alternativa MSjevemu OSu, ampak bi me potem dom sestra ter mati grdo gledali, ker ne bi imeli blage veze. In sem prepričan, da je med vami veliko takih. Nedvomno pa WHSove zmožnosti odtehtajo vse maluse, ki jih ljudje (napačno) čutijo do MSja. Zna delati avtomatske varnostne kopije datotek, shranjenih na računalnikih v mreži, deliti shranjene datoteke v mreži ter na spletu, predvajati videe preko mreže na drugih napravah (xbox360), pa še odprt je za razne dodatke. V dobro mu štejem tudi to, da po začetni inštalaciji deluje brez monitorja, tipkovnice ter miške, saj ga lahko nadzirate kar preko omrežja.

Edino črno piko jim dam, ker forsirajo zraven nakupa WHSa še računalnik (o tem sem že nekajkrat izrazil nestrinjanje), ker, recimo, Nemci ga brez problema dobijo v škatelni različici. Tromesečno preizkusno različico so mi poslali brez problema -z Irske, v treh tednih, 4 free. Če ga namestim na kišto in v treh mesecih uporabe shranim gor veliko veliko veliko stvari, zakaj moram potem ob nakupu polne različice kupiti še en računalnik, ki ga v bistvu sploh ne potrebujem? Z virtualizacijo si nekako ne morem pomagati, ker to enostavno ni to.

Virusi in ostala zalega

Na tem mestu pa v igro pride SiOL. Če imate vi ali kdo od bližnjih naročen ADSL priključek ima brezplačno na voljo “Varnostni paket”, kot mu pravijo. Ta vsebuje programski paket BitDefender Internet Security 2009, ki je eden izmed redkih, ki delujejo na sistemu WHS, zastopnik Parametica.si pa vam na njihvi strani nudi še tehnično podporo, povhu vsega pa je tudi preveden v sloveščino! Le-ta varuje pred virusi, vohunskimi programi, ribarjenjem, nezaželeno pošto, vsebuje požarni zid v povezavi z enakim paketom nameščenim na ostalih računalnikih (ki ga lahko najamete za sitniš mesečno naročnino) tvori zaključeno celoto pred nepridipravi na spletu in še mnogo več. Za več informacij se obrnite semkaj, kjer tudi dobite vse povezane informacije.

Seveda je na voljo še nekaj antivirusnih/antivohunskih/itd. rešitev, med drugim Avast WHS Edition, NOD32 for Windows, Sophos, F-PROT Antivirus in drugi, a saj veste, kako pravijo: da se podarjenemu konju ne gleda v zobe. :D

Prišepet SiOLu: dajte v akcijo zvestobe naročnikov zraven še WHS, namesto enega od dveh nettopov (razen če le-teh res prodajo na kile, v kar pa dvomim). Sem ziher, da bi vam šel MS na roko bolj, kot nam uporabnikom (:kreh:OEM:kreh:).

Razmetanost podatkov

Saj veste, Windowsi. ;) Fragmentacija podatkov je nezaželjena, saj povzroča, da disk melje in melje … in melje, preden zbere vse podatke, do katerih hoče(te) dostopati, pri čemer se po nepotrebnem obremenjuje in s tem takisto, skozi čas, povzroči večjo obrabljenost ke-teg ter podvrženost k napakam. WHS sicer ima vgrajen defragmentirni program, a Microsoft celo odsvetuje njegovo uporabo. Linux je pametnejši, zato vam na njem tega ni treba početi :) . Za Windowse se je zato potrebno obrniti ponudbo tretjih oseb. Med plejado njih WHS podpirata (samo) dva, to sta Diskeeper 2009 in PerfectDisk 10. V osnovi je čisto vseeno, katerega kupite (razne brezplačne alternative WHSa (uradno) ne podpirajo), jaz bi si sicer vzel cenejšega ( :P ) le glejte, da ga začnete uporabljati že na začetku in ne šele, ko bodo diski že pokali od shranjenih bitov ter bajtov.

Uporabni dodatki

Če vam osnovne lastnosti WHSa niso dovolj, so spretni uporabniki kup deli nebroj dodatkov, od dela s videi, pretakanja le-tega, upravljanja z diski in samim strežnikom, nadzorom storitev, uporaba P2P omrežij in še česa, katerih spisek je na strani WeGotServed.com, kot tudi wiki, forumi, galerija, novice in še in še v povezavi z WHSom.

Tako. Še poslednje besedičenje(TM). Za zgornji tekst sem predpostavil, da govorimo o Sloveniji, ker bi sicer pri opisu scene raje pizdakal, kako je pri nas dobavljivo le delček robe (da o cenah ne govorim) in da se je, če hočemo doboditi čimbolj optimalno kombinacijo, ozreti čez mejo. Drugo vprašanje je, koliko nas, če sploh, šljivijo tuji trgovci. Po ogledanem, bolj malo.

[PRESS: Čist. Predolgo. Čist. Preveč. Linkov. Da se ne bo kdo oglasil in rekel, da bi moral vključit še kakšne slike. :lol: ]

Feb 11

To je cena modela na tvrdkini spletni strani. Če kaj poznam sceno, si upam trditi, da so jih preplačali vsaj še za enkrat toliko.

Jan 25

Jeeeeej! Dela. Končno, jebote.

Aja, kako, me vprašavši.

Bom naredil tako, kot akademiki.

KURC VAS GLEDA! PREBERTE SI TISOČ PDFJOV PA IZ TISTGA SKODERITE KOKR VESTE IN NE-ZNATE!

Jan 20

Jutri mineva dvoje let in dva tedna odkar je Veliko Okno predstavilo Microsoft Home Server.

Jep, tisti strežniški operacijski sistem, ki ga tako skrbo skriva pod svojim krilom.

Čemu krilom?

Ker moraš, če hočeš dobiti tisto, kar je skrito pod krilom (cedejček) kupit zraven še babo (komp). Zato, da jo lahko sploh kupiš, pa rabiš še zvodnika (MS). Ampak jaz nočem tega, porkajebenamadona!

Kako jim uspe vedno znova (glej Visto) zjebat nekaj, kar bi potencialno lahko trgalo gate, pa ne?

Še zlasti zato, ker alternativa nima, no, alternativ. Linux, ja. Jabuk se ne šteje med alternative.

Seveda, prodajajo se že predsestavljeni mlinčki z naloženim skupkom kode, ampak, o-lej-si-to!, se jih v Kurniku ne prodaja, spljoh!

Jaz, kot napreden uporabnik – navsezadnje bom kupil napreden operacijski sistem – hočem imeti poleg nadzora nad mehkim delom, tudi nadzor nad trdim!

Sploh, ker kišto že imam, ventilatorje, ki bodo hladili obračalnike steklenih ogledal, tudi, prostora zanjo dovolj, za novo kišto pa ne.

Prav tako se ne strinjam z omejenostjo (hehe) shrambe v ponujenih mašincah. Večina se jih zadovolji (heh) z dvema pogonoma, nekaj jih ima možnost priklopa do štirih brnećih zverin.

To so neskončno neumne neslanosti.

Prvič, že sam OS potrebuje disk z vsaj 80 GB prostora. Jep, prav ste prebrali. Kar pozabite na igranje z, recimo, ta novimi SSD diski, čeprav bi si mu jih zaradi njihovih prednosti nadvse rad želel podturiti.

Drugič, sistem omogoča podvajanje shranjenih datotek. To pomeni, da bo kakršenkoli podatek shranjen na vsaj dveh diskih, kar pomeni, da ostane v primeru smrti enega izmed pogonov informacija na drugem nepoškodovana. Z večimi enotami se zato možnost izgube shranjeni podatkov tako še zmanjša, saj je verjetnost, da bo naenkrat crknilo vseh, oh-ne-vem, deset?, diskov, tam nekje pri ničli. Če imaš na voljo le dva diska (kot jih ima večina strojčkov), je to še bolj neumestno, saj si del enega diska rezervira sam OS. Kaj, če crkne ravno ta? Šur, del podatkov je na drugem disku, ampak če ni softvera, ki bi to rihtal, ti to bolj malo pomaga.

Tretjič. Smo leta 2009. Youtube, Vimeo, Steam, iTunes, Redtube, Blu-ray? Kaj znano?  Še fotke z maturanca danes zasedejo že tja do dveh gazilijonov bajtov, če so seveda narejena s tapravim fotkičem. Beri: zasedejo ogromno. V zakup vzemite še hitro rastočo količino raznorazne nesnage, ki bi je bilo lepo imeti doma, ker smo ljudje pač leni (jaz sem) in se nam ne ljubi guglati za vsak drek, vsak drugi dan. Ravno zadnjič sem zbrisal okoli deset giga pornjakov, ker sem imel samo še pol giga placa, FFS! Eeeeekhm.

Četrtič, sama licenca pravi, da podpira do deset odjemalcev, kar pomeni, da lahko shranjuje podatke (tudi) z desetih računalnikov. Zdaj, povprečna družina ima okoli tri ( fotr+mat, tamal, tamala), vsi štirje pa imajo za shranit svoje stvari. Prištej še stare starše, obtelevizorsko shranjalo/predvajalo, kake dva prenosnika za študijske in/ali službene zadeve, pa se takoj naberejo gigabajti. Če ne celo tera. PrOn, eee, “projekti” pa te fore.

V glavnem, HOČEM MALICIJO!

Um, ne, to ne bo to. Letz du det egen!

Microsoft, če si še živ, usliš’ me, ker:

HOČEM V SLOVENIJI VIDET ŠKATELNO RAZLIČICO OPERACIJSKEGA SISTEMA WINDOWS HOME SERVER!

A wicked mind