A wicked mind

Že vrabci čivkajo, da je bil nakup cepiva proti pandemski gripi nateg. Pustimo ob strani dejstvo, da gre v večini le za širokoustenje kvazipoznavalcev in celo očitnega pozornostnega kurbanja s pavšalnimi opazkami in babjimi čenčami, da, uf!, ne omenjam vsevednih komentatorjev na mnogih portalih, ki so tako suvereno prepričani o tem, da bi si kdo mislil, da so transakcije videli s svojimi očmi ali pa imajo pred seboj vsaj podpisane izjave podkupovalcev in/ali podkupljenih za nameček pa še kakšne pisne izpiske denarnega toka vpletenih. Hecno je le, da nihče ne poda niti imen niti konkretnejših zneskov…

Kakorkoli, neargumentiranim traparijam navkljub se vseeno pojavi vprašanje, ali bi se podkupovanje sploh splačalo? So ti zneski gatotresni ali le kaplja v morje med vsemi drugimi?

Če se omejimo na Evropsko unijo in na tri farmacevtske družbe, ki so v njej dobile dovoljenje za trženje svojih cepiv, ugotovimo, da je odgovor – nikalen.

Vse tri – Baxter, GlaxoSmithKline in Novartis – so delniške družbe, ki morajo imeti zadovoljne delničarje. Te najbolje razveselijo visoke številke, ki jih podjetja objavljajo vsakoletno, nekatera tudi po koncu četrtletij.

Najprej si bomo pogledali tistega, ki dobavlja cepivo v Podalpje; GSK, to je.

Če si pogledamo trend njihove prodaje farmacevtskih izdelkov zadnjih nekaj let ugotovimo, da so prihodki od cepiv šele na – topaženemorebitres! – četrtem mestu (2006 celo na petem), za zdravili respiratornega sistema, osrednjega živčnega sistema in celo protivirusnimi zdravili, katero v večini tvorijo medikamenti za okužbo z virusom – HIV.

Drug zanimiv pogled vam da ogled preglednice prihodkov od zdravili, ki jih lahko v lekarni kupite brez recepta, ki jih je bilo leta 2008 kar za 3,971 milijonov funtov, 1,400 milijonov funtov več kot cepiv!

Za celotno leto 2009 natančnih podatkov resda še ni (pridejo februarja), so pa podatki za tretje četrletje 2009. Na straneh 14 in 15 imate lepi razpredelnici za prvih devet mesecev. Postavki s cepivi za gripo sta vmes pravzaprav le dve (Fluarix,FluLaval in Flu-Pre-Pandemic), ki skupaj zneseta ubožnih 216 milijonov funtov prihodkov. Pandemrixa vmes še ni, so pa analitiki ocenili, da bi GSK v tem letu z njim lahko zaslužil, citiram:

as much as £500m by the end of the year on sales of its swine flu vaccine. Some say that the number is a conservative and that the group’s earnings could top £1bn.

Ker pa vemo, da nekaj držav plača le dejansko dobavljeno cepivo, da je nekaj držav že preprogramiralo svoja naročila, sama tvrdka pa časti državam v razvoju 60 milijonov doz, na slednji povezavi ne preseneča dejstvo, da jih je celokupno (skupaj z ZDA) prodala za manj kot 1 milijardo funtov, točneje za 835 milijonov. Skupaj z zgoraj omenjenimi postavkami v tem fiskalnem letu bi prihodki od cepiv proti gripi znašali, recimo ekstrapolirano maksimalno, 1,500 milijonov funtov (podatkov za prejšnja dva za zadnje četrtletju ni, v tretjem so bili prihodki ~160 milijonov funtov; stran 8), kar je, če primerjate z ostalimi – pa tudi te se znajo ob koncu še zvišati! – glede na ostale prihodke še manj kot pljunek v ocean!

Za hec si oglejmo še ostala dva. Najprej Novartis, saj ima pod svojo streho domači Lek.

Njihovi prihodki iz naslova cepiv so, boljkone, slaba šala. V prvih devetih mesecih 2009 so prodali skupaj z opremo/zdravili za diagnostiko/ciranje(?) mizernih 1,037 milijonov $ (stran 39), v primerjavi s težkimi 20,765 milijoni $ za farmacevtske izdelke, 5,350 milijonov dolarjev iz naslova skupine Sandoz (predvsem generična zdravila) in, heh, kar 4,189 milijonov tazelenih iz postavke ‘Consumer health’, za katero se mi kar precej dobro dozdeva, kaj bi lahko pomenila.

Na hitro obdelajmo še Baxter, saj smo nekaj tisoč doz njihovega cepiva kupili tudi za alergike.

Prodaja do konca septembra 2009(page 14, vrstica ‘Other’) je bila, če primerjate z ostalimi v stolpcu, prekleto borna – celo druga najnižja! – celih 269 milijonov $.

Iz podatkov je torej očitno, da razno natolcevanje ‘to cepivo so nam vsilili samo zaradi želje po čimvečjem dobičku!’, pade takoj, ko si ogledaš številke in pustiš vnemar kvazi raziskovalne novinarje, ki taka podtikanja nekritično razširjajo.

Skratka, če povzamem: cepiva ne bi, ker ‘je to nateeeeg!’, hkrati pa se ob prvem glavobolu na vrat na nos teče v lekarno po <strike>Aspirin</strike> Panadol, ker ‘KAKO TO BOLIIIII!’, zdravite HIV/AIDS, ker ‘pa ne bom nosil tega polivinila čez moj lep kurec, no!’ ali pa se filate z vitamini, izotoničnimi napitki in nikotinskimi obliži, ker ‘mi je prjatu povedal, da pomaga, torej pomaga!’.

Vidim tu samo jaz licemerstvo in dvoličnost?

Ne vem, kdaj in kje je to slišal, ampak razlagati to (že vsaj) pol leta na vseh koncih in krajih, za povrh jih pa še vzeti kot napačno ilustracijo domnevne moči farmacevtskih lobijev – okoli 6:42 – je, no, svinjarija.

Konec decembra je odjeknila novica, da država kupuje enako prisilno sredstvo s katerim v drugih demokratičnih državah mirijo nasilne[sic] demonstrante, ki si upajo en mejčken preveč.

Hm, toda zakaj v to mineštro vlačim N.Si in novinarje, porečete? Potrpite za sekundo.

Za začetek nanizam zgodovino razpisa v bori minuti guglanja, saj bo krucialnega pomena za nadaljnje pisanje: objavljen je bil 23.7.2009, z zaključkom 2.9.2009 ob 15h. 4.12.2009 je Državna revizijska komisija razveljavila, citiram:

odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz »Sklepa o oddaji naročila« št. 430-405/2009/26 (17141-01) z dne 13. 10. 2009.

Nato je vse tiho bilo slabe tri tedne, do božičnega večera 24.12.2009, ko je kot granata usekalo v množičnih občilih.

Kot je pri takih stvareh običaj, se zraven prištulijo razne politične frakcije. Da, ugotovili ste – N.Si.

Na svoji strani so zapisali, citiram (poudarki so moji):

Ali Vlada za prihodnje leto načrtuje ukrepe, ki bodo ljudi v stiski pognali na ulice, saj jim drugega ne bo preostalo? Ali je to morda že odziv in priprava na množične demonstracije, ki se napovedujejo za prihodnjo pomlad? Namerava morda Vlada pravico državljank in državljanov, da na demokratičen način izrazijo svoje mnenje, zatreti kar z vodnimi topovi? Takšno ravnanje nas spominja na čase bivše Jugoslavije in je dokaz, da se slovenska vlada boji ljudi in množic, ki bi zaradi neustreznih vladnih protikriznih ukrepov in socialne stiske lahko šli na ulice.

Datum tegale zapisa je takisto 24.12.2009, in je, resnici na ljubo – and pardon my french – kretenizem.

Ker se niso izjasnili, sklepam, da so “napovedane množične demonstracije” tiste, ki jih za letošnjo pomlad  pričakuje gospod Janez Janša, dne 14.12.2009. Če si ogledate datum objave razpisa (pustimo dejstvo, da se je treba za razpis odločit, ga sestavit in počakat, da ga ITjevci objavijo) – 23.7.2009 – in datum konference – 14.12.2009 – je prvo poudarjeno vprašanje oreng brca v temo.

Nadalje, demonstracije naj bi bile pomladi. Ta, koledarska, traja od 21. marca do 21. junija. V razpisni dokumentaciji je na šesti strani zapisano, citiram:

Ponudnik - izvajalec mora dobaviti vozilo in izvesti usposabljanje najkasneje v 8 mesecih od podpisa pogodbe.

Ker je bila pred natanko mesecem dni – 4.12. 2009 – razveljavljena “Odločitev o oddaji naročila”, bi, če bi pogodbo podpisali takoj jutri, dobili oboje najkasneje šele – avgusta. Glede na to, da se v mesecu, kolikor je preteklo od revizije, še niso uspeli ponovno odločiti o oddaji naročila in glede na to, da so vsaj trije ponudniki ponudili isto vozilo:

Naročnik pa tudi opozarja, da so tako vlagatelj kot konkurenčna ponudnika ponudili kot osnovno vozilo isto vozilo, zaradi česar vlagatelj to vozilo dobro pozna in priznava, da ustreza zahtevam naročnika.

pri čemer so se jeli pritoževat, da je samo za podvozje dobavni rok 6 mesecev – 12. vprašanje -  in da bi raje imeli 12 mesečni rok – bi skupaj z izobraževanjem posadk še vedno kar krepko zgrešili 21. junij, če ne kar jesen, za zimo smo pa iz prve roke izvedeli, da jo je najbolje preskočiti, hehe.

Zatorej je tudi drugo odebeljeno vprašanje – mimosunek, iz česar sledi, da to niti pod razno ni “dokaz, da se slovenska vlada boji ljudi in množic”.

Če so taki nesposobneži, da ne (z)morejo niti preveriti dejstev in gredo na prvo žogo opletat z “dokazi”, jim kar privoščim, da so, khm, ostali na cesti.

Ko smo ravno pri preverjanju dejstev – ja, za novinarje gre – so jih med drugim nekateri jeli spraševat z neuradnimi obtožbami (poudarek je moj):

Na notranjem ministrstvu pri tem zavračajo neuradne obtožbe, da naj bi AC sistemi, ki so top sicer ponudili po okoli 300.000 evrov nižji ceni od preostalih, v ceno pozabili vključiti usposabljanja policistov.

Kar je spet en tak Um, wut? A ste resni? moment, saj se na eni strani žolčno obsoja objavo neuradnih izjav in analizira pomen besedne zveze “off the record” - unofficial (!) – po drugi strani pa gredo spraševat ravno s taistimi neuradnostmi, ki bi jih zelo uradno in zelo hitro lahko preverili kar sami – šlo je za zatipk pri postavki DDVja – pri čemer jih k temu zavezuje tudi 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Ne zaslužijo si niti r od raziskovalnega.

Začel bi uradno, a to me ne gane,
oblika in regelci, moje niso mane,
nikarte se bati, tud’ Zlodej ni prišel me otet,
le letos za hec grem z vprašanji začet.

Bodeš komiral v hosti zapet,
vrtel se od norih gobic zadet,
se čudil, zakaj vreme je kot polet’?

Šel petarde spuščat tuleč,
za žurko na Prešercu se ne meneč,
morda opolzkosti simpatiji v uho šepeč?

Jel na Blogosu čepet,
bil z ljubco pod deko odet,
al’ čičal z ženo objet?

Klečal k Jahvi moleč,
cajtal kolen’, od smučanja boleč,
ali le sedel v fotelju pipo kadeč?

Greš na Havaje pete si ogret,
ideš pod kovtr le glavo ven molet,
ali pod smrekci jokavo bedet?

Bodi depre dovolj, bodi safra zadost’,
od silnih besed me že daje norost,
če vam pa možgani že izgubljajo zalet,
na hitro bodem poanto zajet.

Blogerka draga, bloger cenen,
naj sanj Ti ne zmanjka, naj cepne noben,
želim Vam vsem fino inu fajn se imet
v novem letu dva tisoč plus deset!

Nah, more like re-tardarji.

Aaaaaaah, kako sem in tja sede zadegat mongoloide v nepovrat.

Eden izmed očitkov v znanem incidentu je namreč bil, da gospod Janković, citiram:

“Nima[te] srca do Ljubljane, da bi se z BMW-jem dogovorili za kakšen drug avto, ki je čistejši.”

Omenjeno podjetje je za eno leto v protokolarne namene ljubljanskemu županu darovalo model 730d.

Pogled na uradno stran pravi, da le-ta porabi, kopi & pejstam:

Precej varčen za tako beštijo, kajneda?

O gospodu Janši so dosegljivi podatki zelo skopi. Uradno ima (je imel?) julija letos v lasti “Volva karavan”, po nekaterih podatkih vrednega 35k€.  Vseeno, nekaj raziskovalnega [sic] novinarstva, erm, guglanja, me pripelje do domneve, da vozi Volva XC70, letnik 2007. Z njim je bil udeležen v za rumene medije zloglasni prometni nesreči:

[...] avtu znamke volvo xc 70.

Potrditev tega je težko najti, opreti se je potrebno na bolj sumljive/nepreverjene vire. Recimo, da smo dobili pravi model in pravi letnik. Ali, kje dobiti informacije o motornih zmogljivostih? Najprej bi bilo dobro vedeti število njih. Uradna slovenska Volvova stran je precej skopa glede preteklih modelov – nek pedeef specifikcij vseh modelov naj bi bil na voljo ampak NE DELA -  na voljo naj bi bilo kar pet motorjev (!), a lahko primerjaš le dva (?), kupiš pa štiri (??). Hecno.

Toda! To so zadnji modeli (2009/10), kako je bilo pa z novimi na prenovljeni platformi – za staro zalogo dvomim, da bi moral čakati dva meseca… – v začetku 2007?  Uradni pamflet daje slutiti, da sta bila takrat za ta model na voljo le dva motorja – vsaj v Evropi – 2.5T bencinar ter 2.4 D5 dizel (stran 8). Na taisti strani so zapisane tudi emisije(v oklepaju je dizel, menjalnike sem združil v intervale od/do ):

Kdo (verjetno) bolj onesnažuje, a, SDM?

APDEJT: Janković bojda zasebno vozi “Mercedes-Benz E 320 4, matic letnik 2003“. 4Matic [sic] je očiten zatipk, letnik je pa skrivnosten, saj je bil sedan 4Matic tega (novega) modela na voljo šele naslednje leto. Sedan zato, ker se ga vidi na tejle huronsko veliki sliki. To lahko pomeni, da gre za prejšnji – 2002 – model ali model 2004, ki so ga začeli delati že 2003. Zbrka, da. Menim, da gre ravno za zadnjega omenjenega, saj je rit na sliki tule zelo podobna riti na zgornji sliki. Avta, kajpa. Zavoljo celovitosti in manjka točno točnih informacij bom vključil številke obeh modelov, 2002 in 2004 – kar iz gornje strani. Številke so takele(levo 2004, desno 2002 ):

Zanimive cifre (ceodva ni, ker ga ne najdem). Za tri(pet) let(a) starejši avtomobil in mal manj kot tričetrt litra večjo prostornino je poraba izvrstna. A vseeno, podeželje in obvoznica jebe Merđa – če je Janšev dizl, pa sploh – a kaj lahko, da svojo Ljubljano onesnažujeta oba približno enako.

(Seveda sem lahko falil na celi črti in gre za čisto tretjo znamko, čisto tretji model in čisto tretji motor. Če je tako, me boste pa že SDMovci/MOLovci popravili, kejnede? )

APDEJT #2: Svinjata oba. In to kar pošteno. Bom kar tabelico naredil, se lakše diš… erm, bere. Najprej brutalni bruto, za leto 2008:

(Napisani so tisti smrdolini, ki jih poročata oba.)

Ti, ti, svinja nemška. Ampak! Bemflovci so tega leta vkup sestavili 1,439,918 vozil (z MINI in Rolls-Royce), Volvo pa le 374,297, skoraj štirikrat manj! Nekje se to mora poznati, mar ne? A ker govorimo o enem avtomobilu, dajmo naredit še razpredelnico gnoja/en kup mnogočesa:

Malo mešano, vse skupaj. BMW ima slab zadah, Volvo pa rajši sir je. Pri zloglasnem ceodvaju imajo Volvovci polna usta hidroelektrarn in vetrnic in da zaradi tega “od tega ne štejemo CO2 spljoh”, sicer bi imeli dvakrat toliko njega na grbi, kar bi pomenilo 0,33 tone/avto. Aha, ker vetrne elektrarne pa kar z neba padejo, ane? Poleg tega 100% energije v obratih na Tajskem in v Maleziji dobijo direkt iz premoga – z njim pa vemo, kako je – medtem ko nemci dobijo iz tega vira okroglo nulo. Itak se potem to uravnoteži z nižjim izpustom med uporabo nemcev. Da omenim še odpadne snovi – oboji imajo visok delež recikliranja, BMW okoli 87%, Volvo pa na smetišče odpelje 0.5% kovin in 8% ostalega bazdljivega kar spet pomeni glihanje končne količine odplak.

All in all, same shit, only a little different.

Če koga zanima več, so podatki za oboje prosto dosegljivi na internetsih. Tule ima becirk Volvo, tule pa zeljejedi. Konkretna papirja, iz katerih sem črpal podatke sta: nemški in švedski.

Danes:

*fob: “Dejmo pobit [vstavi poljubno]!”

*fob1:”Jaaaaa!!!”

*fob2:”Jaaaaa!!!”

…

*fob666:”Jaaaaa!!!”

Minister za Karkoli(TM): “Um, ne moreš verjamet, kako je folk zabit. Nch, gremo narest neki, an? BBL.”

Jutri:

*fob: “Dejmo pobit [vstavi poljubno]!”

*fob1:”Jaaaaa!!!”

*fob2:”Jaaaaa!!!”

…

*fob333:”Jaaaaa!!!”

…

(Ne-več)*fob334:”Um, ne?

(Ne-več)*fob335:”LOL, kekec en zmešan.”

…

(Ne-več)fob666:”Kir deblo.”

Minister za Karkoli(TM): “O, wouldyalookatthat, Moj plan(TM) deluje! Sam še finiširat je treba. BRB.”

Pojutrišnjem:

*fob: “Dejmo pobit [vstavi poljubno]!”

(Ne-več)*fob1:[grd pogled]

(Ne-več)*fob2:”Policijaaaa!!!”

Policija[*fobu]: “Kua se pa ti usajaš?”

*fob[kurac med noge, pogled v tla]: “Um, nch … sej je vse kul … ljubezen, fuk pa nič drog, pa te cake …”

(Ne-več)*fob3:”Hihihi.”

(Ne-več)*fob4:”Prevel’k gobca, khaha.”

…

(Ne-več)*fob666:”Uuuu, baaaaasteeeed!”

Minister za Karkoli(TM)[Dekstar, boj đinius vojs]: “SAKSEEEEESSSSSSS!! MAJ GREJTEST PLAN IZ COMPLIIIIIIIITEEEEEEEDD!!!!111na”

Kej tacga.

Saj hočete biti enakopravne, ne?

Če pa začne še kdo nepovezan tretji težit zraven – kot v zgornjem filmčku -, potem pa … no, recimo samo, da bi morali na urgenci nekoga skup devat kot sestavljanko.

OMOJBOGMARIJAPUMAGIZDEJKUJČENESEUBIJEEEEEEEEEEEEMMMMMMMM!!!!!!!!

(¬.¬)